veselj|e2 [ê] srednji spol (-a …) do česa: die Lust, die Freude (do eksperimentiranja Experimentierfreude, do plesa Tanzlust, do potovanj Reiselust, do ustvarjanja Schaffensfreude, do življenja Daseinsfreude, Lebenslust, Lebensfreude)
pokvariti/vzeti vse veselj do (jemandem etwas) vermiesen, (jemandem etwas) verleiden
Zadetki iskanja
- vesêlje joie ženski spol , plaisir moški spol , amusement moški spol , divertissement moški spol ; (do česa) goût moški spol
od veselja de joie
z (največjim) veseljem avec (le plus grand) plaisir
kakšno veselje! quelle joie!, quel bonheur!
veselje do branja envie ženski spol
de lire
veselje za potovanje envie de voyager, passion des voyages
veselje do življenja joie de vivre
veselje imeti s čim trouver du plaisir à quelque chose, aimer quelque chose
napraviti komu veselje faire plaisir à quelqu'un
biti ves iz sebe od veselja être transporté de joie, ne plus se sentir de joie
pokvariti komu veselje gâter la joie de quelqu'un
pripraviti komu veliko veselje donner beaucoup de joie à quelqu'un
veliko veselja (vam želim)! bon amusement (ali divertissement)!, bonne distraction!, amusez-vous bien!, je vous en souhaite! - vesêlje (-a) n
1. gioia, allegria, contentezza; baldoria, festa:
prepustiti se veselju abbandonarsi alla gioia
hrupno veselje festa rumorosa
jokati od veselja piangere dalla gioia
solze veselja lacrime di gioia
z igračo narediti otroku veselje rallegrare il bambino con un giocattolo
2. piacere; passione:
avtomobil, da ga je veselje pogledati una macchina che fa piacere guardarla
imeti veselje do glasbe avere la passione della musica
slikati iz veselja dipingere per passione
3. z veseljem (v medmetni rabi) volentieri:
boste prišli? Z veseljem verrete? Volentieri
4. da je veselje (v adv. rabi) molto, benissimo:
zdrav je, da je veselje è sano, sanissimo
pleše, da je veselje balla che è una meraviglia
iti v nebeško veselje morire
PREGOVORI:
kratko veselje — dolga žalost per un giorno di gioia ce n'è mille di noia
vsako tele ima svoje veselje ognuno ha i suoi gusti - vesper -erī in (poklas.) -eris, abl. vesperō in (večinoma) vespere, m (iz *u̯equ̯spero < *u̯e- „gor“, „proti“ in *ku̯sep- „noč“, sor. s skr. kṣap- noč, gr. ἔσπερος [iz Ƒέσπερος], sl. večer = lit. vãkaras [iz *u̯eqeros])
1. (nav. pisano Vesper) zvezda večernica (v tem pomenu najdemo besedo le v obl. vesper ali Vesper -erī; klas. Hesperus): Varr., Plin., M., P. F. idr., sera rubens accendit lumina Vesper V., puro te similem … Vespero tempestiva petit Rhode H., Vespero surgente H.
2. meton.
a) večer: iam diei vesper erat S., nisi vesper esset L., vesper vitulos ad tecta reducit V., frigidus vesper V., primā vesperi (sc. horā) C., vesperis illius secuto mane Aus., cum … ad vesperum pugnatum sit C. do večera, ante vesperum Ci. ep., sub vesperum C. ali sub vespero Fl. pod večer; pogosto loc. vesperi in (oslabljeno) vespere zvečer, pozno: heri vesperi Ci. sinoči, pridie vespere Ci., mihi litteras reddidit vespere Ci. ep., aliquem vespere visitare Aug., neque tam vesperi domum revertor Ter. tako pozno, primo vespere C. ko se je začelo večeriti, urgente iam vespere Lact. ko se je že precej večerilo; preg.: quid vesper ferat, incertum est L. = pred večerom se lahko vse izpremeni, nescis, quid serus vesper vehat (trahat) Varr. ap. Gell., Macr. (prim.: quivis beatus versā rotā fortunae ante vesperum potest esse miserrimus Amm.), quid vesper serus vehat, sol tibi signa dabit V., de vesperi alicuius cenare Pl. imeti pri kom hrano, biti preživljan od koga, de suo vesperi vivere Pl. sam se preživljati (živiti), biti sam na svojem, piscatum in vesperum parare Pl. za malo večerjo.
b) večer = zahod, zapad: vespere ab atro consurgunt venti V., nunc Zephyrus sero vespere missus adest O., necnon totus adest vesper Sil. ves zahod = prebivalci vsega zahoda, vespere pacato Lucan. večerna (zahodna) dežela, gledajoč iz Italije = Hispanija.
Opomba: Vesper n: novissimum vesper Varr. - vespera -ae, klas. le acc. vesperam, ad vesperam, f (= gr. ἑσπέρα; prim. vesper)
1. večer, večerno obdobje = večerni čas: Aur. idr., perpotavit ad vesperam Ci. ali a mane ad vesperam Suet. do večera, si accelerare volent, ad vesperam consequentur Ci. proti večeru, pod večer, vespera Plin., Suet., Ap., Fr. zvečer, primā vesperā Pl., L., Cu., Suet., Iust. ob mraku, vesperā inumbrante T. ali tenebrante Amm. ko se je mračilo.
2. meton. večer = zahod, zapad: ad vesperam iacentes terrae Plin., a vespera Amm. od zahoda, na zahodu. - vést2 conscience
brez vésti conscienceless
čista vést clear (ali good) conscience
slaba vést guilty (ali bad) conscience
z mirno vestjo with an easy conscience
proti moji vésti contrary to my conscience
kosmata vést elastic conscience
glas vésti the voice of conscience
izpraševanje vésti examination of one's conscience
grizenje vésti twinges pl of conscience, pangs pl of remorse, qualms pl of conscience, scruples pl
oseba, človek brez vésti conscienceless (ali unscrupulous, unconscionable, unprincipled) person
za pomirjenje vésti for conscience(') sake
izprašati si vést to examine one's conscience
imeti koga na vésti to have someone on one's conscience
imeti kosmato vést to have an easy-going conscience
vest ga grize his conscience is bothering him
ima dva umora na vésti he has two murders on his conscience
ne maram imeti tega na vésti I don't want to have that on my conscience
vést me peče I am conscience-stricken; my conscience is tormenting me (ali is giving me no peace), I am stung with remorse
vést ga je pekla his conscience troubled him, he had qualms of conscience, he was conscience-stricken
olajšati si vést to get something off one's conscience
pomiriti si vést to appease (ali to soothe, to salve, to quieten) one's conscience
z mirno véstjo lahko to storite you may do it with an easy conscience - Vesta -ae, f (gr. ἑστία [iz *Ƒεστία] domače ognjišče, Ἑστία Hestija (boginja); indoev. kor. *u̯es svetiti, goreti (prej so besedo izpeljevali iz kor *u̯es- muditi se, (pre)bivati; prim. skr. vásati (on) prebiva, mudi se, vā́stuḥ bivališče, hiša, gr. ἄστυ, got. wisan biti, muditi se, stvnem. wësan biti, nem. gewesen)
1. (domače) ognjišče, ognjiščni ogenj: ter liquido ardentem perfudit nectare Vestam V., renovata focis et paupere Vesta lumina Sil.
2. pooseb. Vésta, po grškem mitološkem izročilu hči Kronosa in Ree, po rimskem mitološkem izročilu pa hči Saturna in Ops (Ops), Jupitrova sestra. V Rimu zelo čaščena Vesta je bila boginja domačega ognjišča in ognjiščnega ognja, domačnosti in čistega družinskega življenja. V njenem okroglem svetišču na jugovzhodnem delu rimskega Foruma ob stari kraljevi hiši (regia) so za njeno bogoslužje skrbele device vestalke (gl. spodaj) pod budnim nadzorom najvišjega svečenika (pontifex maximus), ki je stanoval v kraljevi hiši. Najpomembnejša naloga vestalk je bila skrb za večni ogenj na državnem ognjišču Vestinega svetišča. Ta ogenj, ki so ga obnovili vsako leto 1. marca, je bil tako rekoč podoba boginje (ker v njenem svetišču ni bilo nobenega kipa). Če je ogenj ugasnil, je bilo to zlovešče znamenje za državo; vestalko, ki je bila kriva, da je ugasnil, je pontifex maximus prebičal: Ci., L., V., Plin., Macr., Vestae sacerdos (= pontifex maximus) O. (o Cezarju), Iliaca ali Troica Vesta O. (ker je baje njeno bogoslužje prišlo iz Ilija (Troje) v Italijo z Enejem); elipt.: ad Vestae (sc. aedem) L., H., a Vestae (sc. aede) Ci. ep. Pozneje so Vesto istovetili z drugimi božanstvi, poseb. z boginjo zemlje (Terra = Cybele, Rhea): Serv., Vesta eadem, quae Terra O.; meton. Véstino svetišče: Vesta arsit O. — Od tod adj. Vestālis -e Vésti posvečen, Véstin: sacra Vestalia O. ali subst. samo Vestālia -ium, n: Varr. vestálije, Véstin praznik, ki so ga obhajali 9. junija; foci (ogenj), ara Lucan., cohors Lucan. vestalk, virgo Vestalis Ci., L. idr. ali subst. samo Vestālis -is, f (L., O., Plin., Val. Max.) Véstina devica, Véstina svečenica, devica vestálka, vestálka. Za vestalke (sprva so bile štiri, pozneje jih je bilo šest) je izbral (nav.) pontifex maximus od šest do deset let stare deklice; te so morale zavezane devištvu vztrajati v svečeniški službi celih 30 let: deset let so se učile, deset let so opravljale bogoslužje, deset let pa so poučevale mlajše vestalke: (sc. Numitor) fratris filiae Reae Silviae per speciem honoris, cum Vestalem eam legisset, perpetua virginitate spem partus adimit L., virginem Vestalem ali samo virginem capere Gell., defunctaque virgo Vestalis Laelia, in cuius locum Cornelia … capta est T., virgo Vestalis maxima (najstarejša) Suet., Cornelia Vestalium vetustissima T. šele po 30 letih službe se je smela vestalka vrniti v domačo hišo in se poročiti, a to se je zgodilo zelo redko. če je vestalka prelomila obljubo čistosti, je zagrešila incestum; za kazen so jo živo zakopali na „zločinskem polju“ (campus sceleratus). Vestine svečenice so Rimljani zelo spoštovali; pesn.: Vestales oculi O. oči, kakršne se spodobijo za vestalko = sramežljive oči. - vester (stlat. voster) -tra -trum (iz vōs kakor noster iz nōs) vaš
I. svoj, kadar se pron. nanaša na subj. vi: vestrum est deligere Ci. vaša stvar je, vestrum est dare, vincere nostrum O., vos me vestro … utamini Corn., vestrā interest Ci. vam je v prid, v vašem interesu je; atrib. večinoma subj.: quid animi vostri super hac re siet? Pl., impulsu vostro Ter., vester animus Ci. vaše pravo mišljenje, vestra beneficia Ci., collegium vestrum Ci. vaša združba, vi kot združba, vestra verba O. —
II. pesn. = tvoj: vestri praeconia nominis O.; redko obj.: odio vestro (nam. vestri) L. iz sovraštva do vas; subst.
a) voster -trī, m vaš gospod, vaš gospodar: ibi voster cenat Pl.
b) vestrum -trī, n vaše (svoje), vaše (svoje) imetje: de vestro inpendatis L., non cognosco vostrum tam superbum Ter. vaše … šege; pl.: vestra solum legitis, vestra amatis Ci., vestra vobis notiora sunt T. vaše lastne stvari, vaše lastne razmere.
Opomba: Gen. pl. vostrûm = vostrorum: nescioquis … vostrum familiarium Pl. - vêsti (vêdem)
A) imperf.
1. (peljati) condurre, portare; associare:
vesti koga za roko portare qcn. per mano
vesti koga v zapor associare qcn. alle carceri
2. (voditi) portare:
vesti do zmede, v zmedo portare al caos
B) vêsti se (vêdem se) imperf. refl.
1. comportarsi, portarsi:
vesti se kot gospodar farla da padrone
vesti se mirno comportarsi tranquillamente
vesti se, kot da koga ne poznaš comportarsi fingendo di non conoscere qcn.
2. comportarsi, agire:
umetna snov se pri nizkih temperaturah vede drugače kot les ali pločevina con le temperature basse la materia plastica si comporta diversamente dal legno o dalla lamiera - vestīgium -iī, n (etim. in razvoj pomena nista natančno pojasnjena; morda iz indoev. kor. *steigh- iti, vzpenjati se; prim. gr. στείχω, got. steigan = stvnem. stīgan = nem. steigen)
1. sled (človeške noge), stopinja: Vitr. idr., hac socci video vestigium in pulvere Pl., vestigia pedum O., hominis vestigio animadverso Plin., currentium pes, etiamsi non moratur, facit vestigium Q., vestigium facere in foro Ci. stopiti na … , iti na … , vestigium facere in possessione (pren.) Ci. nastopiti lastništvo nad posestvom, prevzeti posestvo (prim.: ex eo loco (sc. posestva), ubi impresserit vestigium, deici neminem posse Ci.), vestigia premere V. obstati, vestigia figere V. korakati, vestigia alicuius sequi O., tudi vestigiis aliquem sequi L. ali consequi ubirati (pobirati) stopinje za kom, slediti komu, zasledovati koga, biti komu za petami, vestigiis instare L., Fl. (gl. īnstō), vestigia legere Val. Fl. iti po sledi, vestigia retro observata legit V. gre po … sledeh nazaj, vestigia in omnes ferentia partes L.; pren.: vestigiis ingredi patris Ci. ali patris vestigia premere T. ubirati stopinje za očetom, slediti očetu, posnemati očeta, delovati po očetovem zgledu; tako tudi: vestigiis alicuius insistere Ci., fraternis vestigiis insistere Sen. rh., alicuius insistere vestigiis Q., alicuius vestigia persequi ali aliquem ipsius vestigiis persequi Ci.; occ. živalska sled: vestigia ungulae Ci., vestigia certa ferae O., presso legit vestigia (sc. iuvencae) gressu O., quarum (sc. alcium) ex vestigiis cum est animadversum a venatoribus, quo se recipere consuerint C., scrutari vestigia Plin.
2. metaf. kaka drugačna sled, sledi, sledovi: in lectulo decumanae mulieris vestigia videre recentia Ci., frons non calamistri notata vestigiis Ci., tergum foedum recentibus vestigiis verberum L., manifesta rotae vestigia O., vestigia veteris formae O., Iovis O, muri Cu., flammae V.; occ.
a) znak, znamenje: vestigia avaritiae, imperii Ci., sceleris Ci., V., fraudis V., amoris Q., vestigiis proelii ingredi C.
b) v pl. razvaline, razbitki, razbitine, ruševine, ostanki, ruíne: Amm., in vestigiis huius urbis Ci., laceri vestigia currūs O.
3. meton.
a) stopinja = korak, stopaj: Stat. idr., vestigia ponere graviter Ci. trdo stopati, ubicumque posuit vestigium Ci. je stopil, pedum vestigia ponit in undis O., cum ponit uterque in locuplete domo vestigia H., quam (sc. nivem) nec vestigia duri calcavere pedis O., vestigia facere illā O. iti, vestigia vertere ali torquere V. obrniti se, vestigia referre V. nazaj iti, vestigia flectere ad locum O., labant vestigia prima V., Daedalus caeca regens vestigia filo V., palam professi nusquam inde nisi in patriam vestigium esse moturos Cu. da se ne premaknejo nikamor … , negans e re publica esse vestigium abscedi ab Hannibale L. le za korak se oddaljiti od Hanibala = pustiti Hanibala iz vida (izpred oči), glacie vestigium non recipiente L. ker je led izpodrival stopanje, ker led ni omogočal trdnega koraka.
b) podplat, stopalo, starejše plésna: qui adversis vestigiis stent contra nostra vestigia Ci. = naši protinožci, naši antipodi, tenuit vestigia tellus O., quo sit homini spatium a vestigio ad verticem Plin. od podplatov do temena, od nog do glave; sinekdoha noge (= ima pars pedis najspodnejši del goleni): candida vestigia Cat., in undis talo tenus vestigia tingit O., vestigia alba primi pedis V. beli bi(n)clji, prednje (konjske) noge, vestigia nuda sinistri instituēre pedis V. z golo levo nogo stojijo v boju, vestigia perforata Sen. tr., rupta Sen. tr., Stat., ursi vestigium carnosum Plin. šapa, taca, vestigiis fixis steterunt Amm., adfusi vestigiis Augusti Amm.
c) mesto, na katerem kdo stoji ali je stal, stojišče, lokacija, kraj, točka, starejše stajališče: vestigium illud ipsum, in quo ille … institisset Ci., eodem vestigio manere L. ali haerere vestigio suo L., nusquam te vestigio moveris L. ne gani se (z mesta), in suo vestigio mori malle quam fugere L.; metaf. mesto (stopinja) v času, hip, (določen) čas, trenutek: eodem et loci vestigio et temporis Ci., salutem in illo temporis vestigio positam arbitrabantur C., vestigio temporis, in illo vestigio temporis C., ut urbs … capta eodem vestigio videretur C. obenem, hkrati, e (ex) vestigio Sulpicius in Ci. ep., C. ali in vestigio C. z mesta, takoj, precej, nemudoma; pleonast.: repente e vestigio Ci.; plaga uno vestigio adlevatur Col. v en mah, na en mah. - vêtir* [vɛtir] verbe transitif obleči, oblačiti
se vêtir obleči se
vêtir quelqu'un des pieds à la tête obleči koga od nog do glave - veto [veto] masculin veto
avoir un droit de veto imeti pravico do veta
mettre son veto à quelque chose vložiti svoj veto proti čemu - via1 f
1. cesta, pot; ulica:
via comunale, provinciale, statale občinska, provincialna, državna cesta
via asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
via battuta prometna cesta
via cieca, senza uscita slepa ulica (tudi pren.);
via Dante Dantejeva ulica
via Trieste Tržaška cesta
via traversa prečna ulica
a mezza via na pol poti
incontrarsi per via srečati se na ulici, na cesti
mettersi la via fra le gambe, fra i piedi pren. prehoditi pot, ulico peš
2. ekst. pot, steza:
via d'acqua navt. luknja, špranja
via armentaria živinska steza
via coperta voj. strelski jarek, rov
via libera prost prehod
dare via libera pustiti prosto pot (tudi pren.)
3. (v nekaterih izrazih za označevanje prehoda, prenosa) po, prek:
via satellite prek satelita
prendere il rapido Milano-Roma, via Bologna peljati se z ekspresom Milano-Rim prek Bologne
viaggiare via mare, terra potovati po morju, po kopnem
4. astr.
via lattea rimska cesta
5. anat. pot:
via digerente, respiratoria prebavna, dihalna pot
via locale, orale, parenterale lokalno, oralno, parenteralno (jemanje zdravil)
6. pren. pot:
la via della coca kokainska pot
la via della seta hist. pot svile
fanali di via navigacijske luči
fare, tenere una via iti po neki poti
fare la via dell'America navt. pluti proti Ameriki
insegnare a qcn. la via pokazati komu pot
mettersi in via kreniti na pot
7. alpin. pot, vzpon:
alta via alpinistični vzpon
via ferrata zavarovana pot
ripetere una via ponoviti vzpon
8. ekst. pot, potovanje:
in via, per via po poti, spotoma
il malato è in via di guarigione bolnik se dobro zdravi
9. pren. kariera:
la via degli affari poslovna kariera
infiorare la via a qcn. pren. komu pomagati v karieri
10. pren. stran:
parente per via di madre sorodnik po materini strani
11. pren. sredstvo, možnost:
via aerea ptt letalska pošta
via e brevi trgov. hitre poti (telegraf, telefon)
via di scampo, d'uscita izhod
12. pren. (življenjska, moralna) pot:
essere sulla buona, sulla retta via biti na dobri, na pravi poti, iti po pravi poti
13. pren. pot, način (za dosego cilja):
in via confidenziale, privata zaupno, zasebno
via di mezzo srednja pot
per vie traverse pren. z zvijačo, na nepošten način
trovare la via del cuore najti pot do srca, ganiti
14. zaključek; dokaz
15.
per via di zaradi
per via che pog. ker:
devo studiare per via dell'esame moram se učiti zaradi izpita
non mi sono mosso da casa per via che stavo male nisem šel iz hiše, ker sem bil bolan
16. pot, postopek:
adire le vie legali pravo ubrati sodno pot, tožiti
agire per via diplomatica delovati po diplomatski poti
in via provvisoria začasno
vie di fatto fizični napad
passare a vie di fatto fizično napasti - via (stlat. vea (Varr.)) -ae, f (indoev. kor. *u̯ei̯ā iti k čemu, na kaj, hlepeti po čem, (po)želeti; prim. skr. vīthiḥ, vīthī vrsta, cesta, pot, lat. vēnārī, osk. víú = lat. via, umbr. [abl.] vea, via = lat. viā)
1. (velika) cesta, pot, ki je delo človeških rok in je namenjena vožnji in hoji: O., V., Lucr., Val. Fl. idr., militaris via Ci., L., Dig. ali via solemnis Amm. vojna cesta, velika cesta, kakršne so bile npr. Appia via Apijeva cesta, ki je bila zgrajena prva (l. 315 jo je dal zgraditi cenzor Apij Klavdij Slepi), vodila pa je najprej iz Rima v Kapuo, pozneje pa so jo speljali vse do Brundizija: Ci., L.; Flaminia via ali via Flaminia Flaminijeva cesta (l. 220 jo je dal zgraditi cenzor Gaj Flaminij), ki je vodila v Arimin: Ci., L., O., T., Suet., Iuv.; nadaljevali sta jo viae Aemiliae Emilijevi cesti, od katerih je prvo, ki je vodila iz Arimina v Akvilejo, l. 187 zgradil konzul Mark Emilij Lepid, drugo, ki je vodila preko Pize in Lune v Ligurijo, pa Mark Emilij Skaver (Scaurus): via Aemilia ali Aemilia via L., Plin., Mart., samo Aemilia: Galba in Ci. ep., Mart.; Aurelia via (vetus stara) Avrelijeva cesta, ki je vodila od Janikulskih vrat v Pizo, pozneje do Arelate, zgraditi pa jo je dal neki sicer neznani Avrelij: Ci.; via Aurelia nova nova Avrelijeva cesta, ki je vodila kot stranska pot od Avrelijevih vrat do stare Avrelijeve ceste; Latina via Lacijska (Latinska) cesta, ki je vodila od Latinskih vrat v dolino reke Liris: L., Suet.; via Tiburtina Tiburska cesta, ki je vodila od Eskvilinskih vrat v Tibur: Sen. ph.; Salaria via Solna cesta (tako imenovana zato, ker so po njej hodili Sabinci na morje po sol), ki je vodila od Kolinskih (Holmskih) vrat v Reate: Varr., L., Plin., Suet., T., Eutr.; tudi samo Salaria: Ci., Mart.; viam munire Ci. (z)graditi (narediti, delati) cesto, vias sternere silice (tlakovati), glareā extra urbem substruere marginareque L., declinare de via ad dexteram Ci., paulum ex via excedebat C. se je oddaljeval od poti, luminibus extinctis decedere viā Suet. zaiti s poti, decedere alicui viā Pl., Suet. umakniti (umikati) se komu zaradi časti, dare viam alicui L. umakniti se komu, popustiti pred kom, dare alicui viam per fundum suum Ci. ep. dovoliti komu pot … , in viam se dare Ci. ep. napotiti se, upotiti se, viae se committere (commendare) Ci. ep. podati se na pot (potovanje), viam insistere Ter. ali inire Ci., Val. Fl. ali invadere V. nastopiti pot, stopiti na pot, kreniti po poti, viā omnes irent L. naravnost po poti (naspr. deverti viā), tu abi … tuam viam Pl. pojdi po svoji poti, pojdi svojo pot, ad me rectā habet rectam viam Pl. proti meni gre naravnost po ravni poti, nemo ire quemquam publicā prohibet viā Pl. (dvoumno), maris et viae conficere iter Ap. potovanje (po morju in po poti na kopnem =) po suhem in po morju; preg.: qui sibi semitam non sapiunt, alteri monstrant viam Enn. ap. Ci., de via in semitam degredi Pl., totā viā errare Pl. popolnoma se motiti.
2. occ.
a) cesta v mestu, ulica: Ter. idr., Pompeius … fossas transversas viis (sc. oppidi) praeducit C., strata viarum V. tlakovane ceste, Sacra (sacra) via Varr., Ci., Suet. ali via Sacra H., Suet. Sveta cesta v Rimu, ki je vodila z Velije (od Karin) preko Foruma na Kapitol(ij); tako ime je dobila, ker so ob njej opravljali razne svete obrede, po njej so se pomikali tudi zmagoslavni sprevodi iz mesta k svetišču na Kapitolu, kjer so se vojskovodje triumfatorji zahvaljevali Jupitru za zmago in mu žrtvovali.
b) taborska cesta, taborska ulica: castra … angustiis viarum … contrahit C.
c) hodnik v gledališču: Mart., Tert.
3. metaf.
a) pot: extra anni solisque vias V. izven (zunaj) obratnikov (povratnikov), tellus viam in Tartara fecit O. je odprla pot v Tartar, je naredila Tartar dostopen, quam viam ad superos habet? Sen. tr. kako se hoče vrniti na zgornji svet (= iz podzemlja)?, aquarum viae O. vodotoki, struge, kanali (vodotoči, vodotočine), nec reperire viam atque evolvere posset in mare se Xanthus V., Alpheum fama est … egisse vias subter mare V. da je naravnal svoj tek, per quasdam a medio intestino usque ad portas iecoris … ductas et directas vias Ci. (o požiralniku), vocis via O. pot glasu = grlo, vitales viae et respiramina O. ali spirandi viae O. pota dihanja, sopenja = dušnik, sapnik, volans … arsit arundo signavitque viam flammis V.; abstr.: viam ingredi Ci., L., Q. ali inire Ci. nastopiti pot, stopiti na pot, ubrati pot, podati se, viam aperire potentiae, luxuriae Vell., mortis ali leti via O., V. pot v smrt; v aliteraciji: ad gloriam virtutis viā grassari S., vitae via Ci., invia virtuti nulla est via O., fit via vi V. s silo si krčijo pot; occ. prava pot: redire in viam Ter. (= redire in veram viam Pl.) = spametovati se, de via decedere Ci., utor viā Ci. ubiram pravo (srednjo) pot, hodim po pravi (srednji) pot
b) raza, reža, razpoka: alite finditur in solidum cuneis via V.
c) trak, proga v (na) kakem oblačilu: vestes … quas femina Coa texuit auratas disposuitque vias Tib.
4. meton. pot = (po)potovanje, hoja, vožnja, pohod, hod, marš: in via Ter., inter vias Pl., Ter. ali inter viam Ci. ep. (?) med potom (potjo), spotoma, de via languere Ci. bolehati (biti onemogel) od potovanja, fessus de via Ci., viae labor O., viae causa O. prihoda, thesauri auxilium viae V., temptamus viam V., viam facere Pl., O. potovati, boreas suadet viam O. odriniti, tridui viam procedere C. za tri dni hoda se pomakniti naprej, multorum dierum viam progredi Ci., unam tibi viam et perpetuam esse vellent Ci. da bi želeli, da se nikdar ne povrneš, ferte viam vento facilem V.; rectā viā Pl., Ter., O., Sen. ph. naravnost, rectā viā in pistrinum proficisci Ter., rectā viā narrare Ter. naravnost, gladko povedati, primā viā Pl. ob začetku poti = takoj od začetka; pesn.: via maris O. vožnja po morju, lassus maris et viarum H. truden od potovanja (sit potovanja) po suhem in po morju; tako tudi: odio maris atque viarum H., taedio viarum ac maris T.
5. metaf.
a) pot = priložnost, prilika, sredstvo, pripomoček, pomoček: habeo certam viam et rationem Ci., viam fraudis inire L., via domandi V., via prima salutis, Vesta duces, si qua via est V., qua est via proxima leto V. kjer je smrti odprta najbližja pot, nulla viam fortuna regit V. ne uravnava korakov = ne pospeši poskusa.
b) pot = način, postopek, postopanje, ravnanje, metoda: patrum Ter., aliā aggrediemur viā Ter., legatos eādem viā aggressus est S., per omnes vias leti L., litigandi vias tradere Ci., colendi via V., via curandi, medendi Cels., vitae via Ci., H., Sen. ph., Lact., rectam vitae viam sequi Ci., via vivendi Ci., utraque (sc. lex) suā viā it Sen. ph. gre svojo pot; adv. abl. viā po pravem postopku, po pravi metodi, metodično, pravilno, v pravem redu: Ter. idr., viā dicere, progredi Ci., ratione et viā procedat oratio Ci., in omnibus, quae ratione docentur et viā Ci., via quadam et ratione Ci.
Opomba: Star. gen. sg. viās: Enn. ap. Prisc.; viāī: Enn., Lucr. - vídeti to see; to get sight of; to notice; (opaziti) to become aware, to perceive
dobro (slabo) vídeti to have good (bad) sight, to have good (bad) eyes
bežno vídeti to get a fleeting glimpse of
nič ni vídeti there is nothing to be seen
na prvi pogled, mižé vídeti (žargon) to see with half an eye
vídeti je zdrav he looks well
vídeti je, da... it seems that...
vídeti v prihodnost to see into the future
vídeti vse zvezde (figurativno, od udarca) to see stars
če prav vidim if my eyes do not deceive me
iz tega se vidi hence it appears
jasno se vidi it is clear
na prvi pogled se vidi you can see at a glance, it is self-evident
vreden, da se vidi worth seeing
sam lahko vidiš you can see it for yourself
malo se vidiva we see little of each other
sam sem to videl I saw it myself
nič ga ni vídeti he is nowhere to be seen
konca vojne še ni vídeti the end of the war is not yet in sight
videl sem smrt od blizu I looked death in the face
mesto se vidi od daleč the town can be seen from far away
videl je že lepše čase he has seen better times
si že kdaj videl kaj takega? did you ever see the like of it?; pogovorno can you beat it?
naj vidim, da vidim! (naj pomislim) let me see!
naj te več ne vidim! don't let me see you again!
rajši vidim, da ne prideš you had better not come
ne vidiš péd pred nosom! you can see no further than the end of your nose
vaš prijatelj je, kot je vídeti (kot vidim) starejši od vas your friend, I find, is older than you
videl sem, kako je padel I saw him fall
bomo videli! we shall see!, wait and see!
bomo že videli we'll see, time will tell
to bomo še (šele) videli that remains to be seen
rad bi to videl! I'd like to see that!
videl bo, kdor bo živel live and learn - vigilia -ae, f (vigil)
1. (nočno) bedenje, bdenje, v pl. tudi = prebedene noči: patiens vigiliae S., ut neque vigilia praecesserit, vigiliae labor Cels., cui non sunt auditae Demosthenis vigiliae? Ci., cuius omnes vigilias in stupris constat esse consumptas Ci. ki je, kakor znano, prebedel (preživel) vse noči ob nečistovanju.
2. kot bolezen nespečnost (naspr. somnus): vigilia senum, stationibus nocturna, continuatā nocte et die vigiliā Cels.
3. occ. straženje, stražarjenje, straža: vigiles … scutum in vigiliam ferre vetuit L., vestra tecta custodiis vigiliisque defendite Ci., cura vigiliarum nocturnarum L., exercitus stationibus vigiliisque fessus L., ut noctu vigilias agerent ad aedīs sacras Ci. da naj bodo na straži; meton.
a) čas nočnega straženja (nočne straže), nočna straža, nočna četrtina, vigílija. Rimljani so delili noč (od sončnega zahoda do sončnega vzhoda) na štiri nočne straže po tri ure; te pa niso bile vedno enako dolge, ampak je bilo njihovo trajanje odvisno od letnega časa (glede na dolžino noči): primā vigiliā Ci. ep., L., secundā vigiliā Ci. ep., N., tertiā vigiliā (sc. hostem) moturum (sc. esse) L., tertiā vigiliā noctis … surgit L., de vigilia tertia … legiones ad collegam … ducit L. ali de tertia vigilia ex castris profectus C. ali tertiā fere vigiliā exactā Ci. ob treh zjutraj, quartā fere vigiliā … arma capiunt L., quartā vigiliā noctis … castra movet L., quartā vigiliā circiter Lentulus … cum vigiliis … colloquitur C.; začetek posamezne nočne straže so naznanili s trobento: T., ubi secundae vigiliae bucinā signum datum esset L.
b) straža = (vojaki) stražarji, stražniki: si excubiae, si vigiliae, si delecta iuventus … armata est Ci., urbs vigiliis munita Ci., vigilias crebras ponere S., vigilias disponere per urbem L., vigilias circumire S. obiti, obkrožiti, nadzirati.
4. metaf.
a) nočno bogoslužje, vigílija: Cereris vigiliae Pl.
b) budnost, neprestana skrb(nost), neutrudna prizadevnost, neutrudna dejavnost (delavnost), vnema, gorečnost (naspr. somnus): Vell. idr., manendum mihi statuebam quasi in vigilia quadam consulari ac senatoria Ci., ut vacuum metu populum Romanum nostrā vigiliā et prospicientiā redderemus Ci., existimatio sudore, labore vigiliisque collecta Ci.; od tod meton.: cupio iam vigiliam meam tibi tradere Ci. ep. svoje mesto, svojo službo. - vīlitās -ātis, f (vīlis)
1. cenenost, nizka cena (naspr. caritas): Gell. idr., cum alter annus in vilitate, alter in summa caritate fuerit Ci. je imelo … nizke, … prav visoke cene, so bile cene eno leto nizke, drugo prav visoke, tanta repente vilitas annonae ex summa inopia et caritate rei frumentariae consecuta est Ci., vilitatem alicui rei facere Plin. poceniti kaj, una tantum vilitatis cibariae Plin. nima druge vrednosti, kot da se je.
2. metaf.
a) poceni prodajanje, prodajanje za majhen denar: taedio laboris ad vilitatem compelluntur Cu. da se prodajajo, v. vulgati corporis Cu. sramotno prodajanje svojega telesa.
b) malovažnost, malovrednost, majhna vrednost, brezcenost, nevrednost, ničvrednost, malopridnost, nizkost, podlost: suum caput offere vilitati Pl. = svoje življenje postaviti v nevarnost, tvegati svoje življenje, vilitas verborum Petr. malopridne, preproste besede, nominum Plin. prav navadna, preprosta imena, animorum Plin. malovrednost življenja, morum Ap.; v pl.: vilitates harum similes alias Amm. in še več takih malenkostnih reči; konkr.: vilitas barbarica Amm. = viles barbari.
c) nespoštovanje, prezir, preziranje, zaničevanje, podcenjevanje: sui Cu., ad vilitatem sui pervenire Sen. ph. pri(haja)ti do zaničevanja samega sebe, vilitas theatralis Amm. igralski (glumaški) prezir. - vínar (denar, para) farthing; penny
niti vínarja (prebite pare) nimam I have not a penny; I haven't a penny, pogovorno I haven't got a brass farthing
plačati do zadnjega vínarja to pay to the last farthing - vínar denier moški spol , liard moški spol , sou moški spol , centime moški spol
to ni niti vinarja vredno cela ne vaut pas un sou (ali centime, liard)
niti vinarja ne imeti n'avoir pas le (ali un) sou (ali un liard, un sou vaillant, popularno un rond, un radis), n'avoir ni sou ni maille
plačati do zadnjega vinarja payer jusqu'au dernier sou (ali centime), payer ric-à-rac, payer rubis sur l'ongle - vínar (star denar) cuarto m ; céntimo m , A centavo m (oba tudi fig)
še vinarja ne biti vreden no valer un pito, no valer un ochavo
niti vinarja nimam no tengo ni un céntimo, fam estoy sin un cuarto, no tengo ni (una perra) gorda
do zadnjega vinarja vse plačati pagar hasta el último céntimo