Franja

večer¹ [é] moški spol (-a …) der Abend (poletni Sommerabend, zimski Winterabend, božični Weihnachtsabend, Christabend, nedeljski Sonntagabend, Miklavžev Nikolausabend, silvestrov Neujahrsabend, Silvesterabend, sobotni Samstagabend, Sonnabendabend, sveti Heiligabend)
večer življenja figurativno der Lebensabend
Dober večer Guten Abend!
prejšnji večer am Vorabend
vsak večer allabendlich, jeden Abend
želeti prijeten večer einen schönen Abend wünschen
ob večerih abends, an Abenden
od jutra do večera von früh bis spät, von morgens bis abends
Ne hvali dneva pred večerom Man soll nicht den Tag vor dem Abend loben

večer samostalnik
1. (del dneva) ▸ este, estProti večeru se bo od zahoda pooblačilo. ▸ Estefelé nyugat felől befelhősödik.
Sprehod v naravi si privoščimo šele na večer, ko pasja vročina popusti. ▸ Csak este teszünk sétát a természetben, amikor enyhül a kutya meleg.
Včeraj pod večer je bilo deževje spet nadvse silovito. ▸ Tegnap estefelé ismét nagy esőzések voltak.

2. (družaben dogodek) ▸ est, estély

večér (od 17. do 22. ure) evening, (od 22. ure) night

dober večér! good evening!
večér pred praznikom eve
božični večér Christmas Eve
novoletni večér New Year's Eve
preživeti večér v zabavi (= krokati) to make a night of it
proti večéru towards evening
danes večér this evening, tonight
delati od jutra do večéra to work from morning till night (arhaično from morn till eve)
večér se dela it is growing dark, night is approaching
lepega jesenskega večéra one fine autumn evening

večér (-a) m

1. sera:
voščiti dober večer dare, augurare la buona sera
od jutra do večera da mattina a sera, dalla mattina alla sera
dolgi zimski večeri le lunghe sere invernali
rel. božični, sveti večer la sera di Natale
kresni večer sera di mezza estate
Silvestrov, silvestrski večer sera di S. Silvestro

2. (prireditev v tem delu dneva) serata:
poslovilni večer serata d'addio
dobrodelni večer serata di beneficenza
gala večer, slovesni večer serata di gala

3. pren. večer življenja vecchiaia
PREGOVORI:
ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera non vi è così gran giorno che non arrivi a sera
ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba

véčnost (-i) f eternità; perennità:
od tod do večnosti da qui all'eternità
čakati celo večnost aspettare a lungo
že celo večnost se nisva videla non ci si vedeva da un secolo

védeti to know; to be aware (of); to realize

zanesljivo védeti to be positive about
védeti za kaj to be in the know, to be aware (of something), to be cognizant (of something)
dobro vedoč za kaj fully cognizant of something
vem za nekoga, ki... I know of someone who...
kolikor vem as far as I know, for aught I know (of)
ne da bi jaz vedel (= kolikor mi je znano ne) not that I know
pa še kako dobro to vem! don't I know it!
bojim se, da zdaj nič več ne vem (kot prej) I fear I am none the wiser
on dobro ve, kaj se je zgodilo he well knows (ali he is well aware of) what happened
ne védeti za kaj to be ignorant of something
rad bi vedel I should like to know, I wonder (ali, če whether, if)
ko bi bil (jaz) vedel! if only I had known!
védeti o čem to be well aware (ali arhaično apprised) of something
nihče ne ve, kaj se utegne zgoditi there is no knowing what may happen
védeti, kaj hočemo (= ne omahovati) to know one's own mind
kako, da jaz ne bi tega vedel! don't I know it!
to sam le predobro vem (= komu to pripovedujete?) you are telling me!
influenca, defterija in ne vem, kaj še vse influenza, diphtheria, and goodness knows what else
védeti najnovejše (o) to be well up (in), to be au courant (ali up-to-date) with
človek nikoli ne ve (= nikoli ne veš) you never know, you never can tell
kako naj vem, kam je šel how should I know where he went
ali še veš? do you remember?
ne vem ne kod ne kam I don't know which way to turn

vehō -ere, vexī, vectum (indoev. kor. *u̯eg̑h- gibati, vesti, voziti, peljati, premikati; prim. skr. váhati, vozi, nese, vleče, vahas- vozeč, vahítram vozilo, voz, ladja, gr. ὄχος [iz *Ƒόχος] voz, ὀχέω nesem, ὀχέομαι vozim (peljem) se, pamfil(ij)sko Ƒεχέτω naj prinese, lat. vehiculum, vehemēns, vehis, vectīgal, vectō, vectiō, vectitō idr., umbr. arveitu, arsueitu, arueitu = lat. advehito, kuveitu = lat. convehito, osk. veia (iz *u̯eh-i̯a) = lat. plaustrum, lit. vèžti = sl. voziti, vesti, voz, skr. vāhas-, nem. Wagen, got. gawigan premikati, tresti, stvnem. wegan = stvnem. wagan premikati se, zibati se, got. wagjan = stvnem. weggen = nem. bewegen, wägen, wiegen, got. wigs = stvnem. weg = nem. Weg, Wage, Wiege)

I. act.

1. (s kakim vozilom, plovilom, konjem idr.) z mesta na (drugo) mesto voziti, (od)peljati, spraviti (spravljati), odpraviti (odpravljati), prepeljati (prepeljevati, prepeljavati), prevažati, nositi, odnesti (odnašati), vesti, odvesti (odvažati), (od)vleči: Ter., Varr., Pr., currum albentes vehebant equi Ci., triumphantem (sc. Camillum) albi vexerunt equi L., te tuae vexere tigres H., uxorem plaustro Tib., aura vehit navem Val. Fl. žene, goni; meton.: singuli currūs senos viros vehebant Cu. na vsakem vozu se je peljalo šest mož; med. gibati se, premikati se: totum animal movebatur illud quidem, sed inmoderate et fortuito ut sex motibus veheretur Ci., apes trans aethera vectae V. leteče; pren.: temere in pericula vectus Cu. spustivši se.

2. occ. nesti, nositi, prinesti (prinašati): herum Pl., parentes suos Sen. ph., reticulum panis humero H., sarcinas, pecuniam Cu. nesti s seboj, talenta Cu. odpraviti, ex annona decem dierum et septem, quam in expeditionem pergens vehebat cervicibus miles Amm., (sc. formica) vehit ore cibum V., vehit equus dominum H., ille taurus, qui vexit Europam Ci., quos vehit unda V., cum (sc. amnis) aquae vim vehat L. s seboj vali (podi, žene, drevi), flumina vehunt aurum Cu., quodque suo Tagus amne vehit, fluit ignibus aurum O., vecta spolia, captivi, simulacra montium T. prevažali so (pri triumfu) = kazali so, razkazovali so; z dat.: ut militi … eques … frumentum veheret L. da je prinašal (dovažal); abs.: vehit Veg. nosi (jezdeca); metaf.: quod fugiens hora vexit H. je prinesla, prinese, aliquem ad summa vehere T. koga pripeljati do najvišjih časti, povzdigniti koga do vrhunca časti.

3. pass. dati se voziti (peljati), voziti se, peljati se, prepeljati (prepeljevati, prepeljavati) se ipd.: Pl. idr., nube vehi O. dati se nesti oblaku, puppe vehi O., cum in lecticulā veheretur Eutr. ko se je dal nositi, ko so ga nosili, curru vehi Ci., L., O., Plin., Vell., vehi in raedā, in essedo Ci., vehiculo iuncto (gl. vehiculum); pesn.: in niveis equis vehi O. = na zmagoslavnem vozu, v katerega so vpreženi belci; occ.
a) jezditi, jahati: equo vehi Ci., C., in quo (sc. equo) ego vehebar Ci., equo citato ad hostem vehitur N. jezdi v naskoku proti sovražniku, pisce vehi quaedam (sc. Nereides) videntur O.; abs. vehi (sc. se equo) jezditi, per urbem Ci., vehi post se L.
b) voziti (peljati) se na ladji, ladjati, pluti, jadrati: Plin. iun. idr., vehi navi Pl., in navi Pl., Ci., N., lintribus Varr., puppe, rate O., phaselis V., in quadriremi Ci., per mare vectus Pl., per aequora vectus V.

4. redko intr. = vehi, toda le v pt. pr. in gerundiju: vehens quadrigis Ci., plaustro vehens Iust., in equo vehens Quadr. ap. Gell., ius lecticā per urbem vehendi Suet.

veiller [veje] verbe intransitif, verbe transitif bedeti, čuti

veiller à, sur paziti na
veiller un malade bedeti in streči bolnika
veiller à sa réputation čuvati svoj ugled
veiller tard, jusqu'au jour bedeti pozno v noč, do jutra
veiller sur les enfants paziti na otroke
veiller aux intérêts de quelqu'un paziti na, čuvati interese neke osebe
veiller au grain (figuré) paziti, čuvati se
veiller à l'ordre public čuvati javni red

vein¹ [véin] samostalnik
anatomija vena, žila
geologija rudna žila
botanika žilica, rebro; proga, maroga, žila (v marmorju, v lesu); reža, razpoka
figurativno nagnjenje, razpoloženje, volja, smisel, "žilica" (for za kaj)
čud, temperament; stil, način, ton

a vein of gold žila zlata
vein of humour humoristična žilica
in a merry vein veselo razpoložen
vein-mining izkoriščanje rudnih žil
I am not in the vein for joking nisem razpoložen za šale, ni mi do šal
he said more in the same vein dodal je še nekaj stvari, ki so bile iste note

vekomaj [é]

1. ewig

2. zlasti religija:
na vekomaj in Ewigkeit
za vekomaj für alle Ewigkeit
od vekomaj do vekomaj von Ewigkeit zu Ewigkeit

3. (vedno) immer
za vekomaj für immer, ein für [allemal] alle Mal

veléti to order, to command, to tell; arhaično to bid

storili bomo, kar nam bodo veleli we will do what they tell us
velel mi je, naj sedem he told me to take a seat (ali to sit down)
velel sem mu, naj gre I told him to go

velikost¹ [ó] ženski spol (-i …) die Größe; (dimenzija) die Abmessung, odprtine: die Weite, Öffnungsweite; zemljišča: (prostranost) die Ausdehnung; problema ipd.: die Größenordnung, die Größenklasse; -größe (nadnaravna Überlebensgröße, naravna Lebensgröße, Naturgröße, običajna/normalna Normalgröße, originalna Originalgröße, povprečna Durchschnittsgröße, pretirana/prevelika Übergröße, črk Schriftgröße, dopisnice Postkartengröße, minimalna Mindestgröße, platna Leinwandgröße)
… velikosti Größen-
(določevanje die Größenbestimmung, razlika v der Größenunterschied, red die Größenordnung)
v velikosti … -groß
(golobjega jajca taubeneigroß, v nadnaravni velikosti überlebensgroß, v naravni velikosti lebensgroß, v velikosti 1 marke markstückgroß, v velikosti krožnika tellergroß)
v velikosti od … do im Größenbereich von … bis …
sortiranje po velikosti die Klassensortierung

veljav|a¹ ženski spol (-e …) die Geltung (svetovna Weltgeltung), die Gültigkeit, die Kraft (zakonska Gesetzeskraft)
imeti veljavo von Geltung sein
priti do veljave zur Geltung kommen
ostati nespremenjeno v veljavi unberührt bleiben
ko stopi v veljavo mit [Inkrafttreten] In-Kraft-Treten
s takojšnjo veljavo mit sofortiger Wirkung
imeti povratno veljavo rückwirken
s povratno veljavo rückwirkend

veljáva (-e) f

1. vigore:
odlok stopi v veljavo takoj l'ordinanza entra in vigore seduta stante

2. autorità, autorevolezza, prestigio, credito:
veljavo daje denar, položaj, poštenost il prestigio è conferito dal denaro, dalla carica, dall'onestà

3.
prihajati do veljave crescere d'importanza, affermarsi
v zadnjih letih prihaja do vedno večje veljave razviti terciarij negli ultimi tempi si va sempre più affermando il terziario avanzato

4. ekon. valuta:
zlata veljava valuta aurea

veljáva valor m ; (veljavnost) validez f , vigor m ; (važnost) importancia f ; fig peso m , autoridad f , prestigio m ; crédito m ; (vpliv) influencia f ; (denarja) curso m legal ; jur vigencia f

zlata veljava patrón m oro
v veljavi en validez
biti v veljavi ser válido, (zakon) estar vigente, estar en vigor
je v veljavi (= velja) do ... tiene validez hasta...
ne biti več v veljavi dejar de ser válido
priti do veljave, dobiti (si) veljavo imponerse, hacerse valer, distinguirse, resaltar, sobresalir
spraviti do veljave hacer valer
stopiti v veljavo (o zakonu) entrar en vigor

veljáven (pravno) valid; (denar) good, current; (vozovnica) valid

veljáven denar current coin
veljáven zakon (poroka) valid marriage
veljáven 2 meseca valid for 2 months
veljáven za... valid for..., admitting to..., pogovorno good for...
veljáven od... effective as from...
veljáven do preklica valid until recalled
biti veljáven to be in force, to be good (for), (denar) to be in circulation, to be legal tender
biti splošno veljáven to be current
napraviti veljávno to validate, to render valid
postati veljáven to come into force
ta vozovnica je veljávna 2 dni the ticket is valid for two days
ni veljávno it is not valid

véndar yet, still; however

toda véndarle but yet
véndarle (vseeno) nevertheless, notwithstanding
véndarle bo še zmagal he will win yet
čudno, nenavadno je, a véndarle resnično it is strange and yet true
véndarle je res it is true all the same; it is true for all that
véndarle je dober dečko he's a good fellow for all that
ni hladno danes, véndar bi jaz na vašem mestu vzel površnik it is mild today, still I should take my coat if I were you
pomagaj mi véndar! do help me!
saj véndar delam! I do work!

vendere

A) v. tr. (pres. vendo)

1. prodati, prodajati:
vendere al metro, a peso, a pezzo prodajati na meter, na težo, na kos
vendere a buon mercato, caro, a caro prezzo prodajati poceni, drago
vendere a prezzo di costo prodati po lastni ceni
vendere cara la pelle pren. kožo drago prodati, braniti se do zadnjega
averne da vendere imeti česa na pretek, v izobilju
aver ragione da vendere pren. imeti še kako prav

2. ekst. prodati, dati naprodaj:
vendere all'asta prodati na dražbi
saper vendere la propria merce pren. znati se uveljaviti
vendere anche la camicia pren. zapraviti vse, priti na beraško palico
PREGOVORI: vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso preg. delati račun brez krčmarja

3. trgov. prodajati, trgovati s, z:
vendere al dettaglio, al minuto trgovati na drobno
vendere all'ingrosso trgovati na debelo
vendere a credito, per contanti, a rate prodajati na up, za gotovino, na obroke

4. slabš. prodati:
venderebbe l'anima al diavolo pren. dušo bi zapisal hudiču
vendere il proprio corpo, il proprio ingegno prostituirati se, prodajati se
vendere raccomandazioni priskrbeti, dajati (za denar) priporočila
vendere la patria izdati domovino

5. šport prodati, odstopiti (igralca v profesionalnem nogometu)

6. pren.
vendere per buono kaj lažno prikazovati
vendere ciance, frottole prazne klatiti
vendere fumo bahati se, širokoustiti se
vendere parole na veliko obljubljati
questa non me la vendi tega mi pa ne boš natvezel

B) ➞ vendersi v. rifl. (pres. mi vendo)

1. prodajati se; prostituirati se

2. izdajati se za

vēn-dō -ere -didī -ditum (iz vēnum dō; prim. *vēnus)

1. naprodaj (na prodaj, v prodajo) dati (dajati), proda(ja)ti: Amm., Ambr., Lact. idr., iuravisti te illam nulli venditurum Pl., vendendi potestas Ci., arbitrium salis vendendi L. pravica prodaje soli; z abl. pretii: Pl., Varr., Mart., Ambr., Amm., Icti. idr., haec omnia signa Praxiteli Myronis Polycliti HS sex milibus et D Verri vendita Ci., rem pecuniā grandi, parvo pretio Ci., quam plurimo Ci. kar najdražje; z gen. pretii: Varr. idr., vendo meum (sc. frumentum) non pluris quam ceteri Ci., dicit, quanti vendiderit Ci.; z adv.: recte Ci. dobro = drago, male Ci. slabo = poceni, quam optime Ci. kar najdražje; od tod subst. vēnditum -ī, n prodaja: constat negotiatio empto et vendito Sen. ph. sestoji iz nakupa in prodaje; toda: ex empto aut vendito Ci. poleg nakupa in prodaje.

2. occ.
a) na dražbi proda(ja)ti, dražíti, dati (dajati) na dražbo, izklicati (izklicevati, izklicavati): bona civium, praedam suam Ci., ut praeconibus Latine vendendi ius esset L.
b) na dražbi dati (dajati) v zakup: decumas, praedia Ci.

3. metaf.
a) proda(ja)ti, spraviti (spravljati) v promet: si versus concinnior unus et alter, iniuste totum ducit venditque poëma H.
b) nepošteno, za podkupnino (proti odkupnini) proda(ja)ti, izda(ja)ti, izročiti (izročati): deos patrios Ci., auro patriam V., suffragia Iuv., se regi Ci., sua funera Iuv. svoje življenje prodati (dati) za bojne igre, verba reis Mart. za denar zagovarjati zatožence.
c) javno hvaliti, priporočati: Ligarianam Ci., causidicum Iuv.

Opomba: Pass. se klas. rabi le v obl. pf. in v gerundivu vendendus; vse druge pass. obl. se nadomeščajo z glag. vēn-eō -īre.

vengeance [vɑ̃žɑ̃s] féminin maščevanje, maščevalnost

faire quelque chose par vengeance napraviti kaj iz maščevalnosti
crier, demander vengeance vpiti po maščevanju
cela crie vengeance to vpije do neba
tirer vengeance de quelqu'un; exercer sa vengeance sur maščevati se nad kom