Franja

Zadetki iskanja

  • škodljiva snov ženski spol der Schadstoff
    ki vsebuje škodljive snovi schadstoffhaltig
    brez ostankov škodljivih snovi rückstandsfrei
    brez škodljivih snovi schadstofffrei
    … škodljivih snovi Schadstoff-
    (emisija die Schadstoffemission, količina der Schadstoffgehalt)
    obremenjenost s škodljivimi snovmi die Schadstoffbelastung
    z malo škodljivimi snovmi schadstoffarm
  • šóla school; educational establishment; (stavba) schoolhouse, school; (poučevanje) schooling, teaching; (tečaj) course

    v šóli at school
    v šólo to school
    osnovna šóla elementary (ali primary) school
    srednja šóla secondary school, (zasebna) public school, (z internatom) boarding school
    klasična srednja šóla grammar school
    srednja šóla klasične smeri classical side (of a secondary school)
    srednja šóla realne smeri modern side (of a secondary school)
    deška (dekliška) šóla boys' (girls') school
    mešana šóla mixed school; coeducational school
    višja srednja šóla (5.-8. razred) ZDA high school
    glasbena šóla music school
    gospodinjska šóla school of domestic science
    jahalna šóla riding school, manege, manège
    konfesionalna šóla denominational school
    kmetijska šóla school of agriculture
    nadaljevalna šóla continuation school, extension college
    strokovna šóla vocational (ali professional) school
    šoferska šóla driving school, school of motoring
    tehniška šóla technical school
    trgovska šóla commercial school
    učiteljska šóla teachers' training college, ZDA normal college
    vojaška šóla military school, military academy
    večerna šóla evening (ali night) school, evening classes pl
    mala šóla nursery school, kindergarten, preschool
    dan brez šóle (pouka) day off (school), school holiday
    dorasel za šólo of school age
    danes ni šóle (pouka) there is no school today, there are no lessons today
    šóle (pouka) je konec school is over
    naša šóla se bo končala 30. junija in zopet začela 15. septembra our school breaks up (ali closes) on June 30th and will reopen (ali reassemble) on September 15th
    ti ne boš za šólo school is not for you
    hoditi v šólo to go to school, to be at school
    iti skozi trdo šólo (figurativno) to go through the mill
    končati, zapustiti šólo to leave school
    izključiti iz šóle to expel from school
    obiskovati šólo to attend (a) school
    zamuditi šólo (pouk) to be late for school
    neupravičeno izosta(ja)ti iz šóle (»špricati«) to play truant, to cut school, ZDA žargon to play hooky
    biti med najboljšimi v šóli to be near the top in school
    vsaka šóla nekaj stane (figurativno) we learn by experience
  • šolnin|a ženski spol (-e …) das Schulgeld, Unterrichtsgeld; za študij: das Studiengeld
    brez šolnine schulgeldfrei
    načelo nepobiranja šolnine die Schulgeldfreiheit
    oprostitev plačila šolnine die Schulgeldbefreiung
  • številk|a1 ženski spol (-e …)

    1. (cifra) die Ziffer (matična občana Personenkennziffer, označevalna/karakteristična Kennziffer, svetleča Leuchtziffer)
    arabska številka arabische Ziffer
    rimska številka römische Ziffer

    2. die Zahl (bančna Bankleitzahl, dodatna Zusatzzahl, karakteristična kemija Wertigkeitszahl, orientacijska Richtzahl, poštna Postleitzahl, PLZ, strani Seitenzahl, v lotu Lottozahl)
    številke množina Zahlen množina, das Zahlenmaterial
    rdeče številke rote Zahlen
    številke prodaje Verkaufszahlen množina
    kombinacija številk die Zahlenkombination
    stolpec številk die Zahlenkolonne
    navajanje številk Zahlenangaben množina
    navesti številke za Zahlen angeben für, (etwas) beziffern
    brez številke ohne Zahl
    v številkah in Zahlen
    proizvodnja v številkah Produktionszahlen množina
    spomin za številke das Zahlengedächtnis

    3. hišna, časopisa, revije, garderobna: die Nummer (dvojna Doppelnummer, garderobna Garderobennummer, hišna Hausnummer, katastrska Katasternummer, ničta/poskusna - časopisa ipd. Null-Nummer, nivojska Stufennummer, posamezna Einzelnummer, posebna Sondernummer, poskusna Probenummer, parcele Grundstücksnummer, partije Partienummer, perona Bahnsteignummer, računa Kontonummer, razpoznavna [Kennummer] Kennnummer, registracijska Fahrzeugnummer, registrska Registriernummer, sejemska Messenummer, serijska Seriennummer, skupna/zbirna Sammelnummer, sobe Zimmernummer, srečke Losnummer, štartna šport Startnummer, tajna Geheimnummer, telefonska Rufnummer, Telefonnummer, za klic v sili Notrufnummer, tovarniška/serijska Fabriknummer, Werknummer, vlaka Zugnummer)
    tekoča številka laufende Nummer (kratica : lfd. Nr.)
  • števil|o1 srednji spol (-a …) die Zahl (celotno, skupno Gesamtzahl; standardno Normzahl, brezposelnih Arbeitslosenzahl, dijakov Schülerzahl, fonov Phonzahl, gledalcev Zuschauerzahl, kosov Stückzahl, krogov Rundenzahl, kromosomov Chromosomenzahl, napak Fehlerzahl, nihajev Schwingungszahl, obiskovalcev/gledalcev Besucherzahl, oseb Personenzahl, otrok Kinderzahl, prebivalcev Einwohnerzahl, prebivalstva Bevölkerungszahl, strani Seitenzahl, udeležencev Teilnehmerzahl, ur Stundenzahl, vrtljajev Drehzahl, Tourenzahl, zadetkov Trefferzahl); večje: die Anzahl; veliko: eine Vielzahl (von), eine hohe Stückzahl
    v velikem številu in großer Zahl, se pojavljati: gehäuft
    brez števila figurativno zahllos, unzählig
    po številu an der Zahl, zahlenmäßig
  • števílo (-a) n

    1. numero, cifra:
    zapisati število z besedo, s številko scrivere il numero con la parola, con la cifra
    nizko, visoko število numero alto, basso; cifra alta, bassa
    okroglo število numero tondo
    magično število numero magico
    lingv. slovnično število numero grammaticale

    2. (količina, izražena s številko) numero:
    število naročnikov se je povečalo il numero degli abbonati è aumentato
    ugotoviti število preživelih accertare il numero dei sopravissuti
    nepregledno število gledalcev un numero grandissimo, una massa di spettatori
    bilo jih je brez števila erano una moltitudine
    število mrtvorojenih otrok natimortalità
    število obiskovalcev frequenza
    število točk punteggio
    biti zraven za število far numero

    3. mat.
    deliti, množiti, odštevati, seštevati števila dividere, moltiplicare, sottrarre, sommare numeri
    teorija števil teoria dei numeri
    algebraično število numero algebrico
    celo, decimalno število numero intero, decimale
    enomestno, dvomestno število numero di una, di due cifre
    imaginarno število numero immaginario
    iracionalno, racionalno število numero irrazionale, razionale
    kompleksno število numero complesso
    Ludolfovo število pi (π)
    naravno, relativno število numero naturale, relativo
    negativno, pozitivno število numero negativo, positivo
    periodično število numero periodico

    4. kem.
    atomsko število numero atomico
    fiz. kvantno število numero quantico
    Machovo število numero di Mach
    masno število numero di massa
    teh. oktansko število numero di ottani
  • šum moški spol (-a …) das Geräusch; nezaželen - na posnetkih: das Rauschen
    medicina šum na srcu das Herzgeräusch
    telesni šum medicina das Körpergeräusch
    brez šuma geräuschlos
    tehnika filter za šum der Rauschfilter
    nastajanje šuma/šumov die Geräuschbildung
  • šúm noise

    brez šúma noiseless
  • (tá tó) pron.

    I. (v pridevniški rabi)

    1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
    čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
    kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?

    2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
    v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime

    3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
    ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano

    4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
    ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo

    5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
    le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
    ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
    to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo

    6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
    vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale

    7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
    pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
    pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
    pri tej priči moraš iti! vattene subito!
    ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!

    II. (v samostalniški rabi)

    1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
    kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)

    2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
    prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare

    3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
    zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo

    4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
    kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato

    5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
    sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione

    6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
    jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo

    7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
    govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno

    8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
    kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina

    9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
    to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
    za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
    želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani

    10. (za poudarjanje trditve) ○:
    lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti

    11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
    otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
    ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente

    12. to je, to se pravi cioè:
    prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
    ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
    ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
    ta je dobra! quest'è bella!
    soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
    veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
    fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
    nedolgo tega non molto tempo fa
    ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
    pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
    PREGOVORI:
    kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente

    III. (v vezniški rabi)

    1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
    kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare

    2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
    dela, polega tega pa študira lavora e in più studia

    3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
    vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto

    4. in to e precisamente, e cioè:
    prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani

    5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
    v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio

    6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
    prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo

    7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
    bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito
  • tabaco moški spol tobak; tobakovcc; cigareta

    tabaco cucarachero surov tobak za njuhanjc
    tabaco de mascar žvečilni tobak
    tabaco de pipa tobak za pipo
    tabaco en polvo, tabaco (de) rapé tobak za njuhanje
    cultivo de tabaco pridelovanje tobaka
    fábrica de tabaco tobačna tovarna
    monopolio del tabaco tobačni monopol
    plantación de tabaco plantaža tobaka
    se le acabó el tabaco (pop) je brez denarja
    dar para tabaco koga pošteno pretepsti
    tomar tabaco njuhati; pop kaditi
    Compañía Arrendataria de Tabacos tobačna uprava
  • tábor camp; encampment

    tábor brez šotorov bivouac
    postaviti tábor to set up (ali to pitch) camp
    podreti tábor to break camp, to strike camp, to strike tents
    narodni tábor zgodovina mass meeting, rally
    taborski ogenj camp fire
  • tacha ženski spol pomanjkljivost, nedostatek, hiba, napaka, nepopolnost; graja, ukor; obdolžitev; velik risalni žebljiček

    géneros sin tacha (trg) blago brez napake
    poner tacha (a) očitati, grajati, kritizirati
  • tache [taš] féminin madež; pega, lisa; figuré sramotni madež; napaka

    sans taches brez madežev, neomadeževan
    tache d'encre packa (od črnila)
    tache de graisse, de rouille, de sang madež od masti, rje, krvi
    tache solaire sončna pega
    tache hépatique pega
    tache origineile (religion) izvirni greh
    taches pluriel de rousseur pege na obrazu
    enlever, ôter une tache odstraniti madež
    faire tache napraviti madež, figuré napraviti neprijeten vtis, biti neprimeren, delati sramoto
    faire tache d'huile (figuré) počasi se širiti, razširjati se (kot madež od olja)
  • Tacheles: Tacheles reden govoriti brez ovinkov/brez olepšav
  • taglio m (pl. -gli)

    1. rez, rezanje:
    taglio di un abito krojenje obleke
    taglio di un arto med. amputacija uda
    taglio dei boschi gozd. sekanje, sečnja gozdov
    taglio dei capelli striženje las
    taglio dell'erba, del fieno košnja
    taglio di una strada gradnja ceste
    taglio della testa obglavljenje
    taglio dei vini rezanje, mešanje vin
    taglio al limone, al caffè kulin. sladoled z limono, s kavo
    alberi da taglio drevesa za sečnjo
    strumenti da taglio rezila
    la pellicola è stata presentata senza tagli pren. film so prikazali brez rezov
    dare un taglio prekiniti

    2. rez, urez:
    articolo di taglio publ. osrednji članek
    taglio netto oster, jasen, rez
    farsi un taglio al dito urezati se v prst

    3. kos:
    un taglio da arrosto kos, rezina pečenke
    un taglio di stoffa kos blaga
    pizza a taglio pizza na štirioglate kose

    4. obrt kroj; friziranje; frizura, pričeska:
    un vestito di taglio elegante elegantno krojena obleka
    un taglio di capelli fuori moda zastarela frizura
    scuola di taglio šola za krojenje

    5. stil; ekst. zastavitev, stališče:
    l'articolo ha un taglio originale članek je izvirno zasnovan

    6. ostrina:
    arma a doppio taglio pren. dvorezen meč
    colpire di taglio udariti plosko
    perdere il taglio zgubiti ostrino, biti top
    ridare, rifare il taglio spet nabrusiti, naostriti

    7. ekst. ožji del; hrbet

    8. format, dimenzija, mera:
    banconota di piccolo, di grosso taglio manjši, večji bankovec

    9. brušenje, fasetiranje (dragih kamnov)

    10. med.
    taglio cesareo carski rez

    11. mehan.
    sforzo di taglio rezalna sila
  • taille [taj] féminin rezanje, prirezovanje, obrezovanje; sečnja; klesanje; brušenje, ohrušenost; krojenje, prikrojevanje; bakrorez; rezilo; postava (rast), stas, velikost; rovaš; vieilli davek

    de taille (familier) velik, važen, pomemben
    sottise féminin de taille velika neumnost
    par rang de taille po velikosti
    de haute taille visoke postave, velik
    taille des cheveux striženje las
    taille douce, dure bakrorez, jeklorez
    taille de guêpe tanek stas, tanko opasje
    taille à la garçonne kratko ostriženi ženski lasje
    taille svelte vitek stas
    pierre féminin de taille klesan kamen, kvader
    tour masculin de taille obseg čez pas, pas
    être de la même taille biti iste postave, biti enako velik
    être de taille biti zmožen, biti kos, moči
    il est de taille à se défendre sposoben je, da se brani
    frapper d'estoc et de taille dajati krepke udarce z mečem
    mettre à la taille (vieilli) obdavčiti
    prendre par la taille objeti okoli pasu
    en taille brez plašča
  • takoj [ó]

    1. sofort, gleich, sogleich

    2. kaj storiti: unverzüglich, umgehend

    3. (brez obotavljanja) ohne Verzug, ohne Aufschub, auf Anhieb

    4. krajevno: gleich (takoj pri vhodu gleich am Eingang)

    5.
    takoj! Moment!

    6.
    takoj ko sobald
  • taks|a ženski spol (-e …) die Gebühr, Taxgebühr, die Taxe, (dajatev) die Abgabe; (izpitna Prüfungsgebühr, osnovna Grundgebühr, sodna Gerichtsgebühr)
    turistična taksa Kurtaxe, Ortstaxe
    brez takse gebührenfrei, taxfrei
    odmeriti takso za (etwas) vergebühren
    za kar je treba plačati takso gebührenpflichtig
    oprostitev plačila taks die Gebührenbefreiung
    znižanje taks die Gebührenermäßigung
    zvišanje taks die Gebührenerhöhung
  • táksa taxe ženski spol , droits moški spol množine ; prix taxé, tarif moški spol

    brez takse, takse prost exempt de taxe(s) (ali de droits)
  • tákt2 (obzirnost, olika) tact, discretion; delicacy

    brez tákta tactless
    nima nobenega tákta he lacks tact (ali delicacy)