Franja

drénov (-a -o) adj. bot. di corniolo:
pren. biti drenove volje essere di cattivo umore
pren. držati ko drenov klin essere assolutamente sicuro, irrevocabile

Dresche, die, Dresche bekommen biti tepen

drin = darin; das ist nicht drin to ne gre, to ne bo šlo, s tem ne bo nič; es ist drin, [daß] dass ... možno je, da ...; in etwas drin sein dobro poznati kaj, biti v vaji

drink² [driŋk] samostalnik
pijača, popitek, požirek; opojna pijača; pijančevanje
sleng morje

in drink, the worse for (ali in) drink pijan, vinjen
to be meat and drinkable drink to s.o. biti komu nujno potreben
hard drink opojna pijača
soft drink brezalkoholna pijača
small drink pivo
to be on the drink popivati, pijančevati
to have (ali take) a drink napiti se, pogasiti žejo
to take to drink začeti piti, postati pijanec
ameriško, hudomušno the big drink Atlantski ocean; reka Mississippi
long drink pijača iz visokega kozarca
ameriško, pogovorno long drink of water nenavadno velik človek, dolgin

drive^*1 [draiv]

1. prehodni glagol
gnati, goniti, pognati; zabiti; vreči, zagnati (žogo); vbiti; voditi, upravljati, šofirati; pregnati, spoditi; siliti; peljati; preutruditi; graditi (cesto); vrtati (predor)

2. neprehodni glagol
peljati se; hiteti; voziti se; meriti, ciljati

to drive a bargain dobro voditi kupčijo
to drive a good (hard) bargain dobro (slabo) opraviti
to drive a coach and four through spregledati lažnivost pripovedovanja
to drive a nail home popolnoma zabiti žebelj
to drive home a point neizpodbitno dokazati
to drive a roaring trade narediti sijajno kupčijo
to let drive at zamahniti proti
to drive to the wall (ali into the corner) pritisniti ob zid, ugnati v kozji rog
to drive one's pigs to the market glasno hrkati
to drive a quill (ali pen) biti pisatelj(ica)
to drive to one's wit's end popolnoma koga zbegati
to drive s.o. mad razbesniti koga
to drive s.th. into s.o. vbiti komu kaj v glavo
to drive s.o. hard zatirati koga
to drive s.o. to despair spraviti koga v obup

drogenabhängig: drogenabhängig sein biti narkoman

drogensüchtig zapadel mamilom, drogensüchtig sein biti narkoman

drogiran (-a, -o)
biti drogiran unter Drogen stehen

droit [drwa] masculin pravo; pravica, upravičenost; pristojbina, dajatev, (indirekten) davek, carina

à bon droit po pravici, upravičeno
à qui de droit upravičencu; pristojnemu
à tort ou à droit prav, ali ne prav, tako ali tako
à tort et à droit na vsak način, vseeno kako
de (plein) droit s polno pravico
de quel droit s kakšno pravico
en droit po pravu, pravno
par droit et raison z vso pravico
par voie de droit po pravni poti
tous droits réservés vse pravice pridržane
droits acquis pridobljene pravice
droit administratif upravno pravo
droit d'aînesse, de primogéniture pravica prvorojenstva
droit d'asile pravica do azila
droits pluriel d'auteur vsota, ki jo založnik plača avtorju knjige; avtorski honorar
droit cambial menično pravo
droit canon(ique) kánonsko pravo
droit de cité domovinska pravica
droit civil civilno pravo
des droits civiques državljanske pravice
droit commercial trgovinsko pravo
droit commun obče pravo
droit constitutionnel, public ustavno, javno pravo
droit coutumier običajno pravo
droit criminel, pénal kazensko pravo
droit domestique, de famille družinsko pravo
droit d'édition založniško pravo
droit électoral volilna pravica
droit d'enregistrement vpisnina
droit d'entrée; droit de sortie vstopnina, vstopna, uvozna carina; izvozna carina
droit féodal fevdalno pravo
droit financier finančno pravo
droit fiscal davčno pravo, davčni zakoni
droit foncier zemljiško pravo
droit du plus fort pravica močnejšega, pravica pesti
droit de gage zastavno pravo
droit des gens, international (public) mednarodno pravo
droit de grâce pravica do pomilostitve
droit de greffe (juridique) pisarniška pristojbina
droit de grève pravica do stavke
droit de la guerre vojno pravo
droits pluriel de l'homme človekove pravice
droits pluriel d'inscription vpisnina
droit de l'instance pravdne pristojbine
droit maritime pomorsko pravo
droit minoritaire manjšinjsko pravo
droit de naturalité pravica do naturalizacije
droit notariat notarske pristojbine
droit d'octroi mitnina
droit ouvrier delovno pravo
droit de plainte pravica do pritožbe
droits pluriel de port pristaniške pristojbine
droit de préavis pravica do odpovedi
droit privé zasebno pravo
droit protecteur zaščitna carina
droit public javno pravo
droit de recours pravica do priziva, do pritožbe
droit de reproduction pravica do ponatisa
droit romain rimsko pravo
droit successif successoral, de succession nasledstveno pravo
droits pluriel successifs podedovane pravice
droit de timbre kolekovina
droit de trouvaille pravica do najdenine, najdenina
droits pluriel universitaires študijske pristojbine
droit de veto pravica veta
droit de vote glasovalna, volilna pravica
ayant droit masculin upravičenec
avant faire droit pred definitivno sodbo
docteur masculin, étudiant masculin en droit doktor, študent prava
faculté féminin de droit pravna fakulteta
professeur masculin de droit profesor prava
aller sur les droits de quelqu'un poseči v pravice kake osebe
avoir droit à quelque chose imeti pravico do česa
avoir le droit de biti upravičen za kaj, imeti pravico do
avoir des droits sur quelque chose zahtevati, lastiti si kaj
conférer le droit à quelqu'un da(ja)ti komu pravico
être dans son droit imeti pravico, imeti prav
être en droit de biti upravičen do, za
être fondé en droit biti pravnoveljaven
faire son droit študirati pravo
faire valoir ses droits sur quelque chose uveljaviti svoje pravice do
faire droit à une demande ugoditi prošnji
priver quelqu'un de ses droits odvzeti komu njegove pravice
revendiquer son droit zahtevati svojo pravico
user d'un droit uporabiti pravico
c'est le droit du jeu to je (tukaj) v navadi, običaj
cela va de droit to je čisto prav
la force prime le droit sila je močnejša kot pravica
où il n'y a pas de quoi, le roi perd son droit kjer ničesar ni, pride še cesar ob svojo pravico

droit, e [drwa, t] adjectif desni; pravi; raven; prem; pokončen; figuré pošten, odkrit; pameten; enovrsten (suknjič); adverbe naravnost

à (main) droite na desni, na desno
à droit-droite! (militaire) na desno!
allée féminin droite raven drevored
angle masculin droit pravi kot (90*)
(ligne féminin) droite premica
cylindre masculin, cône masculin droit pokonček valj, stožec
homme masculin simple et droit preprost in pošten človek
main féminin droite desna roka, desnica
côté masculin droit, rive féminin droite desna stran, desni breg
centre masculin droit (politique) desni center
droit comme un cierge, un I, un piquet, un pieu, une statue raven ko sveča
voie féminin droite (figuré) prava pot, religion pot zveličanja
aller droit au but iti naravnost k cilju
aller droit devant soi (vedno) naravnost iti
il y a un kilomètre en droite ligne je en kilometer v ravni črti
être sourd de l'oreille droite biti gluh na desno uho
marcher droit (figuré) dobro se obnašati, biti poslušen, pošten
il est mon bras droit on je moja desna roka
rester dans le droit chemin (figuré) pošteno živeti

drop² [drɔp] samostalnik
kaplja, kapljica; gledališki zastor; padec; poklopna vrata; obesek, uhan; bonbon; odpadlo sadje ali zrnje; špranja (za novec v avtomatu)

at the drop of a hat nemudoma, takoj
to get the drop on s.o. izrabiti neprilike koga
to have a drop too much nekoliko preveč ga imeti, biti v rožicah
as like as two drops of water podobna ko jajce jajcu
ameriško, sleng to have a drop on s.o. imeti koga v rokah
sleng to have a drop in one's eye kazati, da je kdo preveč pil
a drop in the ocean (ali bucket) kapljica v morje
to take a drop naglo padati (vrednostni papirji)

Druck¹, der, (-/e/s, Drücke/ohne Plural)

1. Physik, Medizin tlak (hoher visok, kleiner nizek)

2. (Drücken) stisk, stiskanje, auf einen Knopf: pritisk; (ein drückendes Gefühl) tiščanje, pritisk; unter Druck setzen/halten pritiskati na/izvajati pritisk na

3. (Zeitnot) in Druck sein/kommen biti v časovni stiski/priti v časovno stisko

Drücker, der, (-s, -)

1. an der Tür: kljuka, gumb; (Abzug) sprožilec, petelin; (Bedienungsknopf) gumb, Technik pritiskač, zapenčnik, pritiskalnik, gumb, tipka

2. Sport dvigovalec uteži

3. (Verkäufer) prodajalec, agent

4. Technik sredstvo za pasiviranje pri flotaciji; am Drücker sitzen biti na komandnem mestu; auf den letzten Drücker zadnji trenutek; den Drücker betätigen pritisniti na gumb

drug² (-a, -o)
drug drugega …/druga druge …/drugo drugega … einander (pomagati drug drugemu/druga drugi einander helfen; ne poznati drug drugega einander nicht kennen; sovražiti drug drugega einander hassen); s predlogi: -einander (brez ohneeinander, čez/prek übereinander, figurativno durcheinander, do zueinander, gegeneinander, aneinander, iz auseinander, k zueinander, med untereinander, mimo nebeneinander, na aufeinander, aneinander, nad übereinander, nasproti gegeneinander, o übereinander, voneinander, ob aneinander, umeinander, okoli/okrog umeinander, po umeinander, nacheinander, durcheinander, pod untereinander, poleg/zraven nebeneinander, pred voreinander, pri beieinander, proti/zoper gegeneinander, skozi durcheinander, v ineinander, vpričo voreinander, z miteinander, za füreinander, nacheinander, hintereinander, zueinander, umeinander)
drugega na drugega zložiti: aufeinander, übereinander
drugega k drugemu aneinander
drugega pod drugega untereinander
drug od drugega voreinander
drug za drugim [hintereinanderher] hintereinander her, nacheinander
biti drug nad drugim [übereinanderliegen] übereinander liegen, [übereinanderstehen] übereinander stehen (podobne zloženke so možne z mnogimi drugimi glagoli : [übereinanderliegen] übereinander liegen, [untereinanderliegen] untereinander liegen, [hintereinanderfahren] hintereinander fahren …)
drug/eden za drugim einer um den anderen
| ➞ → eden za drugim, ➞ → med seboj, ➞ → vzajemno

drúg (-a -o)

A) adj.

1. altro:
druge izbire ni non c'è altra scelta
zaenkrat nimam drugega dela per ora non ho altro da fare

2. (ki se po lastnosti razlikuje od določenega) altro, diverso:
poizkusiti na drug način provare in un altro modo

3. (ki v kaki skupini obstaja poleg navadnega in se od tega razlikuje) altro:
šole in drugi vzgojni zavodi le scuole e gli altri istituti educativi

4. pog. (tuj) altro, estraneo:
na starost je moral živeti pri drugih ljudeh da vecchio dovette vivere con estranei
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne razumeti drugega jezika kot palice intendere soltanto l'argomento della forza
pog. biti v drugem stanju essere incinta, in stato interessante
zapihal je drug veter sono cambiate le circostanze
z drugimi besedami in altre parole
biti drugih misli cambiare idea
pog. pren. to je pa druga pesem (questo) è un altro paio di maniche
PREGOVORI:
drugi kraji, druge navade paese che vai usanze che trovi

B) drúgi (-a -o) m, f, n

1. altro:
mi se strinjamo, drugi pa niso zadovoljni noi siamo d'accordo, gli altri invece non sono contenti
želite še kaj drugega? desidera altro?
(pri naštevanju) nudimo hrano, stanovanje in drugo si offre vitto, alloggio ecc.

2. (z nikalnico poudarja omejenost na navedeno) altro:
drugega ne zna kakor veseljačiti non sa far altro che gozzovigliare

3. (izraža medsebojno razmerje) uno... altro:
bojita se drug drugega hanno paura l'uno dell'altro
odhajajo drug za drugim se ne vanno uno dopo l'altro
pejor. drug drugega sta vredna uno è peggio dell'altro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
če ste manjkali zaradi bolezni, je pa druga se è stato assente perché malato è un'altra cosa
pog. fanta ni drugega kot tolšča il ragazzo è proprio un ciccione
ni za drugo, kakor da čepi doma è buono soltanto a starsene tappato in casa
reči med drugim dire fra l'altro
PREGOVORI:
kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade chi scava la fossa agli altri ci casca dentro egli stesso

drugač|en (-na, -no)

1. anders, andersartig, [andersgeartet] anders geartet; (drug) ein anderer

2. (odstopajoč od) mnenja, nazori: abweichend; (drugačne vrste) verschiedenartig; (nenormalen) abartig; (druge vrste) artfremd; (homoseksualen) anders, pogovorno: andersherum

3. poročilo: [anderslautend] anders lautend

4. (razlikujoč se) verschieden (od kraja do kraja örtlich verschieden); (spremenjen) verändert

5.
drugačnega …/ drugačne … anders-
(spola andersgeschlechtlich, barve kože andersfarbig, vere andersgläubig, mnenja/prepričanja andersgesinnt)
|
takšni in drugačni solche und solche
biti drugačen anders geartet sein, aus der Reihe tanzen, aus der Art schlagen

drugáčen (-čna -o) adj. altro, diverso:
pričakoval sem drugačen odgovor mi aspettavo un'altra risposta
stanje je zdaj drugačno la situazione è oggi diversa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti, postati drugačnih misli cambiare idea
ne biti všeč ne v takšni ne v drugačni obliki non piacere affatto
pren. ubrati drugačne strune cambiare musica, voltar disco

drug|i (-a, -o)

1. der/die/das zweite; pri sklicevanjih: der/die/das [letztere] Letztere
za datum: drugega am zweiten
bratranec v drugem kolenu ein Vetter zweiten Grades

2. der/die/das andere
drugi množina (siceršnji) sonstige, (ostali) die übrigen
(nepoklicani) Fernstehende, za vstop ipd.: Unbefugte

3.
figurativno biti v drugem stanju in anderen Umständen sein
na drugem svetu im Jenseits
pri enem ušesu noter, pri drugem ven zum einen Ohr hinein, zum anderen wieder raus

drúg(i) -a, -o second; other, another

drúgi dan v mesecu the second
drúgi (naslednji) dan next day
drúgi najboljši second best
2. november 2nd November (beri: the second of November), November 2nd (beri: November the second)
drúgi razred second class
Karl II Charles II (beri: Charles the Second)
nihče drúg (kot on) nobody else (but he, pogovorno him)
vsak drúgi one in two
vsak drúgi dan every second (ali other) day
eden za drúgim one by one, one after the other, one after another
drúga dva the other two, the two others
na drúgi strani (figurativno) on the other hand
drúgi pot (drugič enkrat) some other time
drúgi po velikosti second biggest, second largest
eden drúgega one another, each other, mutually
eden in drugi both (of them)
bratranec (sestrična) v 2. kolenu second cousin
drugi (ostali) the other
kabina 2. razreda second-class cabin
nihče drúg kot no (ali none) other than, nobody else but
eno z drúgim one with the other
nič drúgega nothing else
biti drúgi, zavzeti drúgo mesto to take second place
to je nekaj čisto drúgega that is an entirely different matter, it makes all the difference, žargon that's another kettle of fish; this is quite another thing
imeti informacije iz drúge (posredne) roke to have second-hand information
za sedaj se ne da napraviti nič drúgega for the present nothing else can be done
biti drúgega mnenja to differ in opinion, to dissent
to pero je slabo, vzemi drúgo! this is a poor pen, take another!
vzeto eno z drúgim (= poprek) taken both together
napila sta si eden drúgemu they drank each other's health
pomagala sta si eden drúgemu they helped each other
igrati drúgo violino to play second fiddle
on je drúgi Cezar he is another (ali a second) Caesar
eden ali drúgi od nas bo to gotovo naredil one or other of us is sure to do it
postati drúgega mnenja to change one's mind
potovati v 2. razredu to travel second-class
stanovati v 2. nadstropju to live on the second floor (ZDA third floor)
med drúgim (= zlasti pa), ne moreš mu zaupati for one thing, he is not to be trusted
nad vsem drúgim želim... above all else (ali pogovorno more than anything else) I want...
ne delaj drúgim tega, česar ne maraš, da bi to oni delali tebi never do to others what you would not have them do to you
spoznal sem, da niso nič drúgega kot tatovi I realised they were nothing but a bunch of crooks

drugover|ec [é] moški spol (-ca …) der Andersgläubige
biti drugoverec andersgläubig sein