Franja

student [stjú:dənt]

1. samostalnik
študent(ka), dijak(inja); raziskovalec, proučevalec, učenjak; izobraženec; oseba, ki se znanstveno ukvarja s čim; marljiv bralec (časopisov)
britanska angleščina štipendist(ka)

a close (hard) student marljiv študent
law student študent prava
medical student študent medicine, medicinec
a student of nature naravoslovec
to be a student of law študirati pravo

2. pridevnik
študentovski

student life študentovsko življenje

Studienberatung, die, svetovalno delo s študenti

stúdoma pril. s gađenjem, s gnušanjem

study² [stʌ́di] prehodni glagol
učiti se (česa), študirati; skrbno, natančno preučevati; brati; poskušati se naučiti na pamet (vlogo); pripravljati se za izpit (iz česa); pazljivo ogledovati, opazovati; posvetiti pozornost (čemu), paziti (na kaj); prizadevati si, skušati ugoditi (komu)
neprehodni glagol
študirati, baviti se s proučevanjem; učiti se
zastarelo razmišljati, premišljati, iskati; prizadevati si, truditi se, vzeti si za cilj

to study for the bar študirati pravo
to study the ground preučevati teren
to study a part študirati, učiti se na pamet vlogo
to study s.o. uganiti želje kake osebe
he studied for an excuse iskal je izgovor

Stufenleiter, die, lestev s stopnicami; Technik skala; figurativ kariera

stuff² [stʌf] prehodni glagol
nabasati, natrpati, natlačiti (into v)
napolniti, napolniti (perutnino) z nadevom, nadevati; pitati (žival), pitati (koga) z lažmi itd.; tapecirati (pohištvo), nagačiti (žival)
ameriško, sleng napolniti volilno žaro s ponarejenimi glasovnicami
neprehodni glagol
(na)basati se (z jedjo), preveč jesti; natlačiti se, nabasati se (into v)

stuffed owl nagačena sova
stuffed shirt ameriško, sleng naduta, domišljava, napihnjena oseba
to stuff o.s. prenajesti se
to stuff a car with people prenatlačiti ljudi v avto
to stuff geese pitati goske
to stuff s.o. pogovorno natvesti komu (kaj), zlagáti se komu
he was trying to stuff you skušal vam je eno natvesti
he was only stuffing samo širokoustil se je (lagal je)
to be stuffed imeti (od nahoda) zamašen nos
to stuff a pupil with dates basati datume v učenca

stump² [stʌmp] neprehodni glagol
hoditi s težkimi koraki, hrupno hoditi, težko stopati, topotati
pogovorno biti pretežaven (o vprašanju)
ameriško, pogovorno imeti predvolilne govore, agitirati
prehodni glagol
oklestiti (drevo) vse do štora; skrčiti, iztrebiti (štore)
figurativno (zlasti pasivno) zbegati, spraviti v zadrego; (cricket) premagati nasprotnika
ameriško, pogovorno prepotovati (kraje) kot predvolilni govornik; ublažiti (črte) z brisalom, senčiti z brisalom

stun [stʌn]

1. samostalnik
omotičen udarec; omamljenost; osuplost

2. prehodni glagol
s hrupom začasno oglušiti; (udarec) omamiti koga
figurativno osupiti koga, zapreti (komu) sapo
figurativno premagati
figurativno ohromiti, omrtviti

he stood stunned by the sight stal je kot ohromel ob tem pogledu

stuquer [stüke] verbe transitif štukirati, prevleči s štukom (le plafond strop)

stylebook [stáilbuk] samostalnik
knjiga s pravopisnimi in tipografskimi pravili; priročnik stilistike, stilistika

stylishness [stáilišnis] samostalnik
eleganca; modnost, imenitnost; skladnost s kakim stilom

suārius 3 (sūs) svinjski: Icti., suarius negotiator Plin. svinjski trgovec, trgovec s svinjami (s prašiči). Subst. suārius -iī, m

1. svinjski pastir, svinjar: Plin.

2. svinjski trgovec, trgovec s svinjami (s prašiči): Cod. Th.

subbiare v. tr. (pres. subbio) obrt klesati s kotnim dletom

subcontract [sʌbkɔ́ntrækt]

1. samostalnik
stranski dogovor, stranska pogodba

2. prehodni glagol [sʌbkəntrǽkt]
urediti s stransko pogodbo
neprehodni glagol
skleniti stransko pogodbo

sub-iaceō -ēre -uī (—) (sub in iacēre)

1. ležati spodaj, pod čim, pri čem, ob vznožju česa: femina subiacente Plin., frumentum si tegulis subiacent Plin.; poseb. o krajih: campus aedificio subiacet Col., fenestris subiacet vestibulum Plin. iun., monti subiacere Plin. iun., mare subiacens Plin., petrae subiacentes Cu.

2. metaf.
a) spadati (soditi) pod kaj ali k čemu, biti povezan s čim: causam, cui plurimae subiacent lites Q., subiacet utilitati … defensio Q.
b) biti podvržen komu, čemu, biti izpostavljen komu, čemu, biti izročen komu, čemu: inopes divitum impotentiae subiacent Ap., vita multis casibus subiacet Ap., qui virgarum magistralium ictibus terrorique subiaceat Vop., viliores personae capitali supplicio subiacent Cod. I.
c) biti podrejen komu, biti pod (nad)oblastjo (roko) koga, biti v oblasti (rokah) koga: subiacet deo factori mundus Lact., ex materia subiacente (sc. deo) Lact.
d) palam subiacet jasno (očitno) je kakor beli dan: palam subiacet, quanto a maioribus mutaveritis Tert.

subirrigazione f agr. namakanje s podtalnimi napravami

sub-ligō -āre -āvī -ātum (sub in ligāre)

1. spodaj (pri)vezati (privezovati) na kaj, podvezati (podvezovati): M. idr., vites Ca., arma Val. Fl., lateri atque humeris … subligat ensem V., clipeumque ex aere sinistrae subligat V.

2. pesn. (pod)pasati, opasati (opasovati), prepasati (prepasovati), opremiti (opremljati) s predpasnikom: quem balteus subligat Val. Fl., subligat extrema patrium cervice tiaran Val. Fl., virgo subligata Mart.

sublime¹ [səbláim]

1. pridevnik (sublimely prislov)
vzvišen, dostojanstven, ki vzbuja spoštovanje s strahom; plemenit; veličasten, čudovit, grandiozen, majestetičen; nenavaden, najvišji, skrajen (drznost, neznanje); silovit; (često ironično) popoln, kompleten

with sublime contempt z vzvišenim prezirom
a sublime idiot popoln (kompleten) idiot
sublime indifference popolna, skrajna brezbrižnost
sublime thought vzvišena misel
sublime scenery čudovita pokrajina
sublime tempest silovit vihar

2. samostalnik

the sublime kar je vzvišeno, vzvišenost; (redko) višek, vrhunec
the sublime of folly višek norosti

sublimé, e [süblime] adjectif, chimie dobljen s sublimacijo; masculin sublimat

submarine [sʌ́bməri:n]

1. pridevnik
podmorski
navtika, vojska podmorniški

submarine cable podmorski kabel
submarine vulcano podmorski vulkan
submarine chaser lovec na podmornice
submarine warfare podmorniško vojskovanje

2. samostalnik
podmornica; podmorska mina; podmorska rastlina, morska žival

3. prehodni glagol
napasti ali potopiti s podmornico