Franja

coup [ku] masculin udarec, sunek, mah; zabod; strel; met; pok; poteza; požirek; rana, poškodba; technique dvig

à coups de s pomočjo, s
à ce coup, ce coup-ci, pour ce coup (za) to pot
à coup sûr (prav) gotovo, zanesljivo, nedvomno
à tout coup, à tous les coups vsakikrat, ob vsaki priliki
un autre coup drugič, drugikrat
au coup de midi točno opoldne
après coup pozneje, (ko je že) prepozno
du coup na to, zaradi tega, zato
de même coup obenem, istočasno, hkrati
par à-coups sunkoma
pour le coup, pour un coup to pot, enkrat
sans coup férir brez (vsakega) boja
sous le coup de pod učinkom, pod grožnjo
coup sur coup nepretrgano
sur le coup takoj
tout à coup nenadoma
(tout) d'un coup naenkrat
coup sur coup mah na mah, hitro zaporedoma
coup d'air prehlad
coup bas globok udarec (pri boksanju)
coups pluriel de bâtons batine
coup blanc, tiré en l'air strašilni strel
coup bleu modrica (na telesu)
coup de bonheur, du ciel sreča, srečen slučaj
coup au but polni zadetek
coup de chance srečen slučaj
coup de chien (marine) nenaden vihar, figuré nenaden, neprijeten dogodek
coup de couteau, d'épingle zbod z nožem, z iglo, z buciko
coup de dent ugriz
coup de désespoir obupanost
coup double (figuré) dve muhi z enim udarcem
coup d'épée dans l'eau (figuré) brezuspešno delo, udarec v vodo
coup dur hud, težak udarec; težavna stvar
coup d'eau vdor vode
coup d'éclat pozornost vzbujajoče dejanje
coup d'envoi (sport) prvi, začetni udarec
coup d'essai prvi, poskusni strel
coup d'Etat državni prevrat
coup de feu strel
coup de fil (familier) telefoniranje
coup de force nasilen prevrat, puč
coup de fortune srečen slučaj; udarec usode
coup de foudre, de tonnerre udarec strele, figuré strela iz jasnega, ljubezen na prvi pogled
coup de fouet udarec, pok z bičem, figuré spodbuda
coup franc (sport) prosti strel
coup de fusil strel iz puške, figuré, familier oderuška cena
coup de grâce milostni, smrtni sunek (zabod)
coup de grisou (minéralogie, mines) treskav zrak
coup de main (militaire) spreten napad z majhnim številom ljudi; familier pomoč
coup de maître mojstrska poteza
coup de mer butanje valov
coup monté skriven dogovor
coup d'œil bežen pogled, figuré pregled
coup de patte žaljiva, jedka beseda ali opazka
coup du père François izdajalsko dejanje ali zvijača
coup de pied brca
coup de pied de l'âne podla žalitev osebe, ki se ne more braniti
coup de pierre lučaj kamna
coup de pinceau poteza s čopičem
coup de poing udarec s pestjo
faire le coup de poing aktivno poseči v pretep
coup de pouce majhna, skromna pomoč
coup de sang možganska kap, izliv krvi; figuré, familier napad besnosti, pobesnelost
coup de sifflet žvižg
coup de soleil sončarica
coup de sonde poskus na slepo
coup de sonnette zvonjenje (zvonca)
coup du sort udarec usode
coup de téléphone telefoniranje, telefonada
coup de tête nepremišljeno dejanje ali sklep
coup de théâtre (théâtre) presenetljiv preobrat; presenetljiv dogodek
coup de torchon (figuré) pretep, metež
coup de vent piš, sunek vetra
cheveux masculin pluriel en coup de vent zmršeni lasje
échec et mat en trois coups šah in mat v treh potezah
un sale coup à quelqu'un hud udarec, nepošteno dejanje do koga
donner un coup à quelqu'un pretresti koga
donner un coup de balai, de brosse, de peigne à quelque chose malo pomesti, oščetkati, počesati kaj
avoir un coup dans le nez (populaire) biti več ali manj pijan
donner un coup de chapeau à quelqu'un komu se odkriti, izraziti mu spoštovanje
donner un coup de main, d'épaule à quelqu'un pomagati komu
donner un coup de téléphone poklicati po telefonu
donner un coup de trompe (automobilisme) dati znak s trobljo, hupo
être dans le coup biti udeležen pri kakšni stvari, vedeti za tajnost
être aux cent coups biti osupel, zbegan, razburjen
faire les quatre cents coups razuzdano živeti
faire d'une pierre deux coups pobiti dve muhi z enim udarcem
jeter un coup d'œil malo pogledati
monter le coup à quelqu'un prelisičiti, prevarati koga
manquer son coup ne uspeti, spodleteti v svojem naklepu, načrtu
porter un coup sévère à quelqu'un prizadeti hud udarec komu
en mettre un coup (familier) podvojiti vnemo, zelo se truditi
prendre un coup de vieux nenadoma se postarati
mourir sur le coup takoj, na mestu umreti
en prendre un coup (familier) dobiti poškodbo
j'en ai pris un coup to me je prizadelo, zabolelo
réussir un beau coup lep uspeh imeti, dobro uspeti
tenir le coup vzdržati, vztrajati
valoir le coup biti vreden truda
en venir aux coups spoprijeti se, spopasti se

courage [kʌ́ridž] samostalnik
pogum, hrabrost, srčnost

Dutch courage pogum pod vplivom alkohola
to damp s.o.'s courage pogum komu vzeti, oplašiti ga
my courage fails me ne upam si
the courage of one's conviction pogum, braniti svoja načela
to lose courage prestrašiti se
to take one's courage (in both hands), to pluck up (ali muster, summon, screw up) one's courage opogumiti se

course¹ [kɔ:s] samostalnik
tek, potek, postopek; proga, pot, smer; krožek, študij, tečaj; plast; dirkališče; golfišče; korito; kariera
množina menstruacija

main course glavno jadro
fore course sprednje jadro
in the course of med, v teku
in course of time sčasoma
in due course v določenem času, pravočasno
it is a matter of course to se samo ob sebi razume
of course seveda, vsekakor, naravno
course of law sodni postopek
in the course of nature po naravnem zakonu
course of action postopek
to follow (ali pursue) a course of action iti za določenim ciljem
to steer a course pluti v določeni smeri
to stay the course vztrajati do konca, ne popustiti
to take (ali run) one's own course iti svojo pot
to take a course for s.th. ukreniti kaj
words of course navadna fraza
course of treatment zdravljenje

course [kurs] féminin (tekmovalni) tek, dirka; tekma; vožnja, pot; premikanje; gorska tura, vzpon; pluriel nakupovanje (živil itd.), opravki; nakupljene stvari

course d'automobiles, cycliste, de moto, de chevaux avtomobilska, kolesarska, motociklistična, konjska dirka
course à l'aviron, de bateaux à voile veslaška tekma, tekma v jadranju (regata)
course aux armements tekma v oboroževanju
course sur cendrée tek po tekmovalni progi, ki je pokrita z ugaski
course de côte(s) (automobilisme) gorska dirka
course éliminatoire izločilna tekma, predtekma
course essai poskusni tek
course de fond, de demi fond tek na dolge, na srednje proge
course de(s) haie(s) tek čez ovire
course libre (technique) prosti tek
course de 100 mètres tek na 100 m
course de natation plavalna tekma
course d'obstacles, de steeple tek čez zapreke
course de relais štafetni tek
course sur route tek po cesti
course en sac tek, poskakovanje v vreči
course en ski smučarski tek
course de taureau bikoborba
course de vitesse à faible distance (ali: parcours) tek na kratke proge
course en terrain varié tek čez drn in strn
auto féminin de course dirkalen avto
bateau masculin de course tekmovalni čoln
champ masculin de courses dirkališče
cheval de course dirkalni konj
garçon masculin de courses tekač, kurir
ligne féminin d'arrivée de la course cilj (pri tekih, dirkah)
parcours masculin, piste féminin de course dirkalna proga
prix masculin de la course (taksi) voznina
vélo masculin de course dirkalni bicikel
en pleine course v največjem diru
à bout de course na kraju svojih moči
aller au pas de course teči, dirjati
aller faire des courses dans les magasins iti nakupovat v trgovine
j'ai déposé mes courses dans le couloir odložil sem svoje nakupljene stvari na hodniku
donner le départ de la course dati znak za start, za začetek tekme, dirke
être dans la course (familier) biti na tekočem, dobro poznati razmere
faire une longue course en montagne napraviti dolgo turo v planine

court¹ [kɔ:t] samostalnik
dvorišče; slepa ulica; dvor; dvorjani; (kraljevska) vlada; uradni sprejem na dvoru; sodišče
ameriško sodniki; igrišče; dvorjenje; motel

court of claims gospodarsko sodišče
out of court nevreden upoštevanja, nemerodajen
to put o.s. out of court zgubiti pravico
at court na dvoru
court of justice (ali law) , law court sodišče
High Court of Parliament zbor parlamenta
ameriško General Court zakonodajni zbor
High Court of Justice vrhovno sodišče
in court na sodišču
in open court na javni razpravi
court of appeal apelacijsko sodišče
to bring into court tožiti
to put out of court odbiti tožbo
court of assizes porotno sodišče
to take a case to court predložiti zadevo sodišču
to pay (ali make) court dvoriti

court, e [kur, t] adjectif kratek; majhen; omejen (nazor); nezadosten; adverbe kratko, hitro, nenadoma

à court terme kratkoročen
à court d'arguments v zadregi
à courte vue kratkoviden (tudi figuré)
de courte durée kratkotrajen; kratkoživ
pour (le) faire court da na kratko opravim, naredim
tout court čisto preprosto, nič drugega
courte honte féminin blamaža
métrage masculin court kratkometražen film
sauce féminin courte gosta omaka
aller au plus court ubrati najkrajšo pot (tudi figuré)
s'arrêter court hipoma se ustaviti
attacher, (figuré) tenir de court na kratko privezati ali držati, ne dati velike prostosti
avoir la vue courte biti kratkoviden (tudi figuré)
couper court (na kratko) prekiniti, ustaviti, zadržati (à quelque chose kaj)
demeurer, rester court obtičati (v govoru), ne več vedeti odgovora
être (à) court d'argent imeti zelo malo denarja, biti na tesnem z denarjem
être de courte mémoire imeti kratek spomin
faire la courte échelle à quelqu'un podstaviti komu ramena in roké (pri plezanju)
prendre quelqu'un de court koga presenetiti, spraviti v zadrego
savoir le court et le long de dobro se spoznati na
tirer à la courte paille vleči slamico, žrebati
tourner court nenadoma ubrati drugo smer (tudi figuré), (vozilo) obrniti na kratkem, ozkem prostoru
100 francs, c'est un peu court 100 frankov, to je premalo, ni dovolj
prendre au plus court ubrati najkrajšo pot

court(e)sy [kə́:tsi]

1. samostalnik
poklonek, pripogibek

to make (ali drop) a court(e)sy pokloniti se

2. neprehodni glagol
pokloniti se

couteau [kuto] masculin nož

couteau à conserves odpirač za konserve
couteau de chasse, de cuisine, à dessert, de poche (ali pliant), à poisson, de table lovski, kuhinjski, desertni, žepni, za ribe, namizni nož
couteau à pain nož, strojček za rezanje kruha
couteau à papier nož za papir, za odpiranje pisem
il a le couteau sur la gorge (figuré) nož mu je nastavljen na vratu
couper au couteau (od)rezati z nožem
être à couteau(x) tiré(s) avec živeti v sovraštvu z
mettre le couteau sur la gorge à quelqu'un (figuré) komu nastaviti nož na vrat
retourner, remuer, enfoncer le couteau dans la plaie de quelqu'un (figuré) oživiti komu trpljenje, muke, nevoljo; žaliti, raniti koga

covenant¹ [kʌ́vinənt] samostalnik
dogovor, sporazum; zaobljuba, zaveza; zveza

Biblija ark of the covenant skrinja zaveze
land of the covenant obljubljena dežela
to to make (ali enter into) a covenant obvezati se

coz (množina: -ces) ženski spol brca, ritanje, sunek (nazaj); puškino kopito; grobost

andar a coz y bocado od veselja z rokami kriliti
soltar (ali tirar) una coz dati grob odgovor
a coces s silo
despedir a coces grobo zavrniti
mandar a coces grobo gospodovalen biti
moler a coces (o)brcati
tirar (pegar) coces brcati, ritati

Crabra -ae, f ali aqua Crabra (voda) Krabra, rečica in vodovod pri Tuskulu: Ci., Front.

cracca -ae, f bot. (menda) divji ali ptičji grah: Plin.

crack³ [kræk]

1. prehodni glagol
razcepiti, skrhati, treti, razbiti, razdreti, uničiti

2. neprehodni glagol
počiti, razpočiti se; mutirati; razcepiti, skrhati se
sleng popustiti, kloniti

a hard nut to crack trd oreh
sleng to crack a book lotiti se branja ali študija
sleng to crack a smile nasmehniti se
to crack a bottle izpiti steklenico
sleng to crack a crib vlomiti v hišo
to crack jokes zbijati šale
vulgarno to crack wind prdniti
to crack one's fingers s prsti tleskati

cradle¹ [kréidl] samostalnik
zibelka
figurativno rojstni kraj, otroštvo; korito za izpiranje zlata
medicina opornica
tehnično opora, ležaj; vilice za telefonske slušalke; prehodna vlagalna deska (tisk); zidarski oder

to rock the cradle zibati
from the cradle od mladih nog
to rob the cradle poročiti ali zaročiti se s premladim partnerjem
the cradle of the deep morje

Crānōn ali Crannōn -ōnis, acc. -ōnem in -ōna, f (Κραν[ν] ώ) Kranon, tesalsko mesto jugozahodno od Larise: Ci., L. idr. Od tod adj. Crānōnius (Crannōnius) 3 (Κρανώνιος) kranonski: ager L.

crash in (ali on) neprehodni glagol
vriniti se

crash into (ali against) neprehodni glagol
zaleteti se v kaj

crataegos (crataegus) -ī, f in crataegōn -onis, acc. -ona, f (gr. κράταιγος, κραταιγών) božje drevce, po novejših pa breka, bre(n)kovec ali navadni glog(ovec): Plin.

crātēr -ēris, acc. sg. -ēra, acc. pl. -ēras, m (dor. κρατήρ) večinoma pesn., v prozi le pren.

1. mešalnik, mešalni vrč, v katerem so vino mešali z vodo: crateribus olli ex auratis hauserunt Enn. fr., craterăs magnos statuunt V., vertunt craterăs aënos V., ingentem manibus tollit cratera duabus O., crater antistitis auro libatum fundens in tua sacra merum Pr., mittere … urnae cratera capacem Iuv.; occ.
a) oljenica ali oljénka = vrč za olje: fuso crateres olivo V., craterasque duos statuam tibi pinguis olivi V., cum lucerna corneoque cratere Mart.
b) jarin, vodnjak: Plin. iun.

2. pren.
a) α) vulkansko žrelo, prepad, krater: Plin., tellus … pronos currus medio cratere recepit O. β) žrelo (zijalo) ognjenikov: Ap., in summo sunt vertice enim crateres Lucr., crater eius (montis Aetnae) patet ambitu stadia viginti Plin. γ) Crātēr Krater, žrelast zaliv pri Bajah in Neaplju: Ci. ep.
b) Crātēr ozvezdje Čaša: Vitr. (z acc. Crātērem), Col., Serv., Anguis, Avis, Crater sidera iuncta micant O. — Lat. soobl. (v prozi rabljena skoraj redno) crātēra (tudi v pisavi crētērra: Non., P. F., iz jon. κρητήρ) -ae, f

1. mešalnik, mešalni vrč: Varr. ap. Non., Ap., craterās ex aere pulcherrimas … ex omnibus aedibus sacris abstulit Syracusis Ci., crateram auream fieri placuit L., crateramque auream donum Apollini Delphos legati qui ferrent … missi L., gravis veteri craterae limus adhaesit H., nec desunt Veneris sodali vina craterae H., Herculi Tyrio ex auro crateram … dicavit Cu., liminibus aedium crateras vino repletas … disponi (iubet) Cu.; occ. lijak, vedrce: Naev. ap. Non.

2. pren. ozvezdje Čaša: in medioque sinu fulgens Cratera relucet Ci. (Arat. in De nat. deor. II, 114).

crātis -is, pogosteje pl. crātēs -ium, f

1. pletenina iz vrbovih vej ali šib ipd., pleter, plot, lesa, obor, rešetka: cratis stercorariae Cu., Varr., ficariae Ca., claudensque textis cratibus laetum pecus H., alii cratīs et molle feretrum arbuteis texunt virgis et vimine querno V. nosilo iz pletenine iz … , flectuntque salignas umbonum cratīs V. iz vrbja spletene ščite (prim.: ex cratibus scuta Cu., cuspis … oppositas vetita est tramittere crates Sil., omnibus aeratae propugnant pectora crates Stat.), crates pastorales Col. obori, inlini quidem crates parietum … luto quis ignorat? Plin., sicci terga suis rarā pendentia crate Iuv.; kot brana (branali so s pletenino, ki so jo vlekli čez njive): rastris glaebas qui frangit inertīs vimineasque trahit cratīs V., inductā crate coaequare Col., crates dentatae Plin.; kot mučilna naprava (strahopetce in ubežnike so starodavniki pogreznili v močvirje, nanje naložili dračje in pleter in vse to obtežili s kamenjem: (Turnus) crate superne iniecta saxisque congestis mergitur L., necari sub crate L., ignavos et imbelles caeno ac palude iniectā insuper crate mergunt T.; tako tudi: sub cratim (gl. opombo) ut iubeas se supponi Pl.; occ. (voj.) butara protja in vejevja, protje, „fašina“: haec … contexebantur ac longuriis cratibusque consternebantur C., cratibus atque aggere paludem explere C., haec levibus cratibus … inaequat C., loricas ex cratibus attexere C., scaphas cratibus pluteisque contegere C., locus est consaeptus cratibus L., caesāque materiā cratibus (namreč kot obramba pred oblegovalci) et pluteis faciundis … urbem obsidere coepit Cu., proruunt fossas, iniciunt crates T., crates vimineae Amm.

2. pren. sestav, sklad, sklop, stik, stroj: cratīs solvere favorum V. satje, transadigit … cratīs pectoris ensem V. koš = prsni koš, laterum cratem praerupit O., crates spinae O. sestav hrbtenice, cratem facit vitis Col. raste vse križem.

Opomba: Nom. sg. crates ni nikjer izpričan; nom. sg. cratis le enkrat pri Veg.; acc. sg. cratim enkrat pri Pl.