Franja

Elaea -ae, f (Ἐλαία) Eleja, mesto ob eolski obali nasproti Lezbosa, pergamsko pristanišče: L., Mel., Plin., Front. Od tod Elaītēs -ae, m Elejec: Q.

Elatēa -ae, f (Ἐλάτεια) Elateja

1. tesalsko mesto: L.

2. mesto v Fokidi: L., Plin. — Od tod preb. Elātēnsēs -ium, m Elatejci: Plin., Gell.

elder¹ [éldə] pridevnik
starejši

my elder brother is older than you moj starejši brat je starejši od tebe
elder statesman upokojeni državnik, ki ima funkcijo svetnika

Elea -ae, f (Ἐλέα) grška obl. lat. imena Velia, Eleja, mesto na zahodni lukanijski obali. Tukaj sta se rodila Parmenid in Zenon, ustanovitelja eleatske filozofske šole. — Od tod ethnicon: Eleātēs -ae, m (Ἐλεάτης) Eleat (= Zenon): Ci.; adj. Eleāticus 3 (Ἐλεατικός) eleatski: philosophi Eleatici Ci. eleatska šola.

Ēlectra -ae, f (Ἤλεκτρα) Elektra, grško žensko ime, poseb.:

1. hči Okeana in Tetide (Thētȳs), Tavmantova žena: O.

2. Atlantova in Plejonina hči, Plejada, z Zeusom Dardanova mati: V., O., Hyg., Val. Fl. Od tod adj. Ēlectrius 3 Elektrin: El. tellus (= Samothrace) Val. Fl.

3. Agamemnonova hči, Orestova sestra, pozneje Piladova žena: H., O., Hyg., Vell., Iuv.

4. naslov drame: O., Suet.

ēlectrum -ī, n (gr. ἤλεκτρον)

1. pri Hom. bledo zlato = zlato, ki ima primešanih 20—25 % srebra: Plin., Mart., Iuv., Sil., quod fieri ferro liquidove potest electro V., interque manus … versat levīs ocreas electro … V.

2. za Herodota se imenuje tako tudi jantar, ki so ga že starodavniki dobivali od vzhodnega morja: O., Plin., T.; vedeli so tudi že, da je jantar okamnela drevesna smola: pinguia corticibus sudent electra myricae V. jantarne kaplje; pl. tudi jantarne kroglice, jantarne jagode: O.

ēlegans -antis (adj. pt. pr. glag. *ēlegāre, soobl. = ēligere; prim. prōflīgāre in prōflīgere) „izbirajoč“, od tod

1. razkošen, mehkužen: Pl., Ter.

2. odbran, dostojen, eleganten, gosposki, okusen, zal, uglajen, krasen, lep, umeten;
a) (o osebah): Val. Max., Vell., Plin., egregie subtilis scriptor atque elegans Ci., acuti sunt, elegantes, faceti, breves Ci., elegantissimus omnium philosophorum et eruditissimus Ci., homo in dicendo elegans Ci., homo in omni iudicio elegantissimus Ci. ep. mož vsestransko uglajenega okusa, multo poëta elegantissimus N., elegans, non magnificus erat N.; subst. masc.: qui se elegantīs dici volunt Ci. olikani ljudje.
b) (o stvareh): Plin., nihil videtur mundius nec magis compositum quicquam nec magis elegans Ter., Silanionis opus tam elegans populus potius haberet quam homo elegantissimus, Verres Ci., a necessariis ad elegantiora artificia defluximus Ci., perspicitis hoc genus quam sit facetum, quam elegans, quam oratorium Ci., illam ironiam facetam et elegantem puto Ci., artes elegantes et ingenuae Ci., a te elegantiora desidero Ci., elegantioris quam militaris artis L., elegans temperamentum T., elegantissima scripta Terentii Q.

3. adv. ēleganter: Plin., quiete et pure atque eleganter actae aetatis Ci., adulescentia eleganter traducta Ci. dostojno, eleganter acta vita L. vzgledno, vzorno, elegantissime Latine loqui Ci. krasno, lepo, psallere et saltare elegantius quam necesse est S. okusneje, umetelnejše, elegantius aut iustius fieri L.

eléktričen electric; (stroj itd.) electrical

eléktrično (prislov) electrically
negativno (pozitivno) eléktričen electropositive (electronegative)
eléktričen avto electromobile, electric motor car
eléktričen brivnik electric shaver
eléktrična cestna železnica pogovorno the trams; the electric; electric car, electric tramway; ZDA streetcar; electric trolley; street railway, (v New Yorku) surface car
eléktrična ogrevalna blazina electric cushion
eléktrična energija electrical energy
eléktrična jegulja zoologija electric eel
eléktričen hladilnik electric refrigerator
eléktrični naboj electric charge
eléktrična napeljava electric conduit
eléktrična naprava electrical appliance; electric installation
eléktrični kuhalnik electric cooker (ali oven, stove)
eléktrična (talilna) peč electric furnace
eléktrični pogon electric drive
eléktrična luč, eléktrična razsvetljava electric lght
eléktrično orodje power tool
eléktrično polje electrical field
eléktrična sobna peč electric fire
prenos eléktrične moči electric power transmission
eléktričen stik electric contact
eléktričen stol ZDA electric chair
eléktrični skat zoologija electric ray
eléktrični stroj electrical machine
eléktrični sveder electric drill
eléktrična žepna svetilka electric pocket lamp, electric torch
eléktrični števec electric light meter, electricity meter
eléktrični šok electric shock
eléktrični štedilnik (kuhalnik) electric cooker
eléktrični tok electric current
prekinitev eléktričnega toka power breakdown
usmrtitev z eléktriko electrocution
eléktrično varjenje electric welding
eléktrična vleka electric traction
eléktrični ventilator electric fan
vrvica za eléktrično svetilko flex
eléktrični voz ZDA electric car
eléktrični zvonec electric bell
eléktrična železnica electric railway
eléktrična žičnica telpher line
biti ubit (usmrčen) od eléktričnega toka to be electrocuted
eléktrično poganjati to run by electricity
nočna eléktrična tarifa off-peak tariff

eléktrika electricity; (tok) current, ZDA pogovorno juice

atmosferična (galvanska, indukcijska, magnetna, statična) eléktrika atmospheric (galvanic, induced, magnetic, static) electricity
negativna (pozitivna) eléktrika negativne (positive) electricity
termična eléktrika thermoelectricity ali thermic electricity
torna eléktrika frictional electricity, electricity produced by friction
prosta eléktrika free electricity
z eléktriko nabita žica live wire
prekinitev eléktrike (toka) power breakdown
biti ubit od eléktrike to be electrocuted
ozračje je bilo nabito z eléktriko (figurativno) the atmosphere was electric
varčevati z eléktriko to economize on electricity
žgati eléktriko to burn electricity
oskrba z eléktriko electric supply
merjenje eléktrike electrometry
merilec eléktrike electrometer
števec za eléktriko electric supply meter, electricity meter

Elele͡us -eī, m (Ἐλελεύς, po vzkliku radosti ἐλελεῦ) Elelej, vzdevek boga Bakha: O. Od tod se imenujejo bakhantke: Elelēidē̆s -um, f (gr. *Ἐλελευίδες) vriskalke, ukavke: O.

elemént element (tudi figurativno); kemija element; (sestavina) constituent, component, element; figurativno element, substance, matter

eleménti pl elements pl, rudiments pl
nov dokazilen elemént a new item of evidence
elemént uspeha a factor of succcess
(ne) biti, (ne) čutiti se v svojem eleméntu to be, to feel in one's element (out of one's element ali like a fish out of water)
ogenj je bil eden od štirih eleméntov fire was one of the four elements
(ne) biti v svojem eleméntu to be (ill) at ease

Eleusīn -sīnis, acc. -sīnem Ci., L., -sīna Plin., -sin Front., f (Ἐλευσίν) Elevzina,

1. mesto v Atiki (zdaj Elevsís), kraj tajnega Demetrinega bogoslužja („elevzinski misteriji“): Ci., L., O., Plin., T. idr. Od tod adj.
a) Eleusīnus 3 elevzinski: Lact., mater (= Ceres) V., sacra Iust.
b) Eleusīnius 3 (Ἐλευσίνιος) = (lat. obl.) Eleusīnus: sacra: Suet., Gell; subst. Eleusīnia -ōrum, n Cererin praznik: Gell., Tert.

2. kraj v Egiptu: L.

ēlīdō -ere -līsī -līsum (ē in laedere)

1. izbi(ja)ti, izpahniti (izpahovati), izgnati (izganjati), vreči iz … : oculos Pl., aurigam e curru Ci., ignes nubibus O., corpora T. na suho vreči, orbes (t.j. oči) Sil., vina prelis Pr. iztlačiti (iztlačevati), regem apium Col., aërem lituis Lucan., litteras Gell.; occ.: ango elisos oculos et guttur V. davim koga (za vrat), da mu stopijo oči iz votline, spuma elisa V. vbrizgana pena; pren. = pregnati: alicui animam el. Luc. ap. Non., Lucr., tussim Cels. ali morbum H., gemitum Sil., vocem, magnas sententias Q.

2. razbi(ja)ti, zdrobiti, zmečkati, streti, stisniti: caput, talos alicui Pl., caput pecudis saxo L., tempestate naves eliduntur C., ut ingens belua cognatos eliserit H., stipite victum elidere Cu., elidere draconem Plin., leonem Suet.; pesn.: eliso aëre pennis O.; poseb. o davljenju: Hercules manu elisit angues V. je zadavil, vincla galeae elidunt fauces O. drgnejo, tišče; od tod pesn.: animam elidite silvis O. zadušite; pren. uničiti, streti: poëtae nervos omnīs virtutis elidunt Ci., aegritudine elidi Ci. (v sl. act.).

ēlīmō¹ -are -āvī -ātum (ē in līma)

1. izpiliti, opiliti: graciles ex aere catenas O., elimata scrobs Plin.

2. pren.
a) izpiliti, opiliti (opiljevati), ugladiti (uglajevati): rationes (načela) haec … non ad tenue elimatae Ci., quam (Aeneida Vergilius) nondum satis elimaverat Gell.
b) dodobra izobraziti (izobraževati): neque ullis … certationibus … elimati sunt Gell., elimare animum Aug. Od tod subst. pt. pf. ēlīmātī -ōrum, m izobraženci: Gell.; v komp. elimatiores: Sever. ap. Aug.

3. pren.
a) umetelno izsnovati, izdelati, izmisliti si: (σχόλιον) aliquod ad aliquem Attic. in Ci. ep. ad Attic., cum aliquid commodius elimaverint Q., disputatio elimatissima Aug. Adv. komp. pt. pf. ēlīmātius natančneje: Ambr.
b) oslabiti: elimatis viribus Cael.

ēlinguis -e (ē in lingua) brez jezika: Cass.; od tod pren.

1. nem: elinguem curiam videbatis Ci., testem elinguem reddidit Ci. je storil, da je umolknil, mutus atque elinguis L.

2. malo spreten (nespreten) v govoru, nezgovoren: disertum haberi pulchrum habebatur, elinguem videri deforme T.

Ēlis (dor. Ālis: Pl.) -idis, acc. -idem, -in, -im, abl. Eli Ci. ep., Elide O., Plin., f (Ἦλις, dor. Ἆλις) Elida (Alida), najzahodnejša pokrajina Peloponeza z istoimenskim glavnim mestom: Pl., Ci., N., V., L., O., Plin. Od tod adj.

1. Ēlēus (Ēlīus, pri Pl. Ālēus) 3 (Ἡλεῖος) elidski, iz Elide: Ci. idr.; subst. Ēlēī (Ēlīī) -ōrum, m Elijci, elidski prebivalci: L. idr.

2. ēlēis -idis, f elidska: humus V.

3. Ēlias -adis, f elidska: equa V. (na olimpijskih igrah tekmujoča).

4. Ēlidēnsis (Ālidēnsis) -e, elidski (alidski), po rodu iz Elide (Alide): Phaedo Elidensis Gell., captivus Alidensis Pl.

Elissa in Elīsa -ae, f (Ἕλισσα) Elisa (Eliza), punsko žensko ime, poseb. Didonino drugo ime: V., O., Iuv., Iust. Od tod adj. Elissaeus ali Elīsaeus 3, pesn. = kartažanski, punski: Sil.

ēlixus 3 (gl. liqueō) varjen, kuhan: Pl., Varr., Plin., Iuv., assis miscueris elixa H. kuhano in pečeno; pren. premóčen: calcei Varr. fr., nates Pers. od kopanja vsa ohlapna, balneator Mart. prepoten.

ēlogium -iī, n (iz gr. ἐλεγεῖον)

1. izpoved, izrek: antiquarium elogia litterarum Arn., maledictionis elogia Arn. sramotitve.

2. napis
a) na nagrobnikih, nagrobnica: Ca. ap. Gell., Ps.-V. (Culex), Suet., illud elogium: „Hunc plurimae consentiunt populi primarium fuisse virum“ Ci.
b) na podobah prednikov: Suet.
c) na zaobljubnih tablah: Suet.
č) na hišnih vratih (= paskvil): Pl.

3.
a) oporočni pristavek, kodicil: Ci., Sen. rh., Q., Dig.
b) vzrok razdedinjenja: Dig., elogium gravissimum Ap.
c) ultimum elogium odredba poslednje volje, poslednja volja: Cod. I.

4. ime, rod in zločin vsebujoči sodni zapisnik, obdolžilno poročilo, s katerim so zločinca izročali pristojni oblasti: Suet., Dig., Lamp., Amm.; od tod pren. seznam grehov: Eccl.

éloigner [elwanje] verbe transitif oddaljiti; odstraniti; odtujiti; odmakniti; odvrniti; odložiti, odgoditi; figuré zavreči

s'éloigner oddaljiti se, iti proč, izginiti; razlikovati se (de od); figuré hrbet obrniti (de quelqu'un komu)
éloigner ses visites razredčiti svoje obiske, redkeje obiskovati
s'éloigner de son sujet oddaljiti se od svojega predmeta