Franja

terorist samostalnik
1. (politični skrajnež) ▸ terroristaTam so septembra 1970 palestinski teroristi razstrelili tri letala. ▸ 1970 szeptemberében ott a palesztin terroristák három repülőgépet robbantottak fel.

2. neformalno, izraža negativen odnos (ustrahovalec) ▸ terrorista
Doma pa je pravi terorist in zahteva nepreklicno disciplino. ▸ Otthon igazi terrorista, tökéletes fegyelmet követel.
Mogoče pa je prav zaradi tega, ker je doma v podrejenem položaju, v službi diktator in terorist. ▸ Talán éppen azért diktátor és terrorista a munkahelyén, mert otthon alárendelt szerepet tölt be.

terrasser [tɛrase] verbe transitif nasipati (z zemljo), podpreti z nasipom; prekopavati zemljo; podreti; zrušiti na tla

terrasser son adversaire na tla vreči nasprotnika
terrasser un ennemi popolnoma premagati sovražnika
terrasser quelqu'un (figuré) utišati koga, k molku koga pripraviti
les gardes blancs ont été terrassés belogardisti so bili premagani
l'annonce de cette mort l'a terrassé vest o tej smrti ga je strla
être terrassé par la maladie biti strt, uničen od bolezni

terre [tɛr] féminin zemlja, zemljišče, tla; prst; zemeljska posest, posestvo

Terre Zemlja, svet
de terre prstén, glinast, lončen
entre ciel et terre med nebom in zemljo
par terre, à terre na tleh (zemlji), na tla (zemljo)
mes projets sont par terre moji načrti so uničeni
sous terre pod zemljo; figuré skrivaj
sur mer et sur terre na vodi in na kopnem
terre à terre (figuré) realističen, materialističen, materialen, prozaičen
(familier) aux quatre coins de la terre povsod, v vseh deželah
par voie de terre po kopnem
terre arable orna zemlja
terre cuite terakota, žgana glina
terre d'élection izbrana (druga) domovina
terre ferme kopnina, celina
terre en friche, en jachère praha, ledina
terre natale rodna zemlja
terre d'os kostna moka
terre à porcelaine kaolin
la Terre promise, la Terre sainte obljubljena dežela, sveta dežela (Palestina)
terre réfractaire šamot, nezgorljiva glina
terre végétale humus, črnica
terre verte zeleni pas (na avtocesti)
terres pluriel vierges neobdelana zemlja, celina
armée féminin de terre kopenska vojska
fouille féminin des terres izkopavanje zemlje
tremblement masculin de terre potres
transport masculin par terre, par voie de terre prevoz po kopnem, po suhem
avoir les deux pieds sur terre (figuré) stati z obema nogama na zemlji, biti realist
courir ventre à terre drveti, zelo hitro teči
descendre à terre (marine) pristati, izkrcati se
être à six pieds sous terre biti pokopan (v grobu)
être à terre biti izgubljen, uničen
être assis par terre sedeti na zemlji, na tleh
être sous terre biti pod zemljo, biti mrtev, v grobu
ça fiche par terre toutes les prévisions to postavlja na glavo vsa predvidevanja
mettre, porter en terre pokopati
mettre quelqu'un plus bas que la terre (figuré) prezirljivo s kom ravnati, popolnoma ga očrniti
mettre à la terre (él) vzemljiti
mettre pied à terre razjahati; izstopiti iz avtomobila; stopiti iz postelje
perdre terre izgubljati tla pod nogami; izgubiti obalo iz oči
prendre terre (marine) pristati, izkrcati se
remuer ciel et terre vse sile napeti, poskusiti vse, pritisniti na vse kljuke
se retirer dans ses terres umakniti se na svoje posestvo
revenir sur terre iz sanjarjenja priti v resničnost
tomber par terre pasti na tla
vouloir rentrer sous terre hoteti se udreti v zemljo (od sramu)

tesnó adv. stretto, strettamente:
tesno objeti koga abbracciare stretto stretto qcn.
slediti komu tesno za petami seguire qcn. dappresso
naši so tekmo tesno zgubili i nostri hanno perso di stretta misura
tesno oprijete hlače pantaloni (molto) attillati
tesno zaprta škatla una scatola ermeticamente chiusa

tessera -ae, f (gr. τέσσαρες, τέσσαρα, jon. τέσσερα)

1. četverokotnik, štirikotnik, kvadrat, štiriogelnik, od tod kocka (starejše kóber) za igranje (imela je šest zaznamovanih strani; gl. talus): tesseras iacĕre Ci. ali mittere O. = tesseris ludere Ter., tesserarum iactus L. kockanje, homines se ad tesseras (kockanje) conferunt Ci.; occ. štirikotnik za polaganje podov = mozaični kamenček, mozaična deščica: palliorum Plin., tesseris struere pavimenta Vitr. položiti (polagati) pod iz kockastih deščic, pavimentum struere ex tesserā grandi Plin.

2. znak, znamenje, obeležje, obeležba, listek z napisom (starejše belèg, beléžen (f), znamka), in sicer
a) lesena tablica z označujočim napisom: Iust.
b) tablica, izkaz, izkaznica, značka, oznaka; ko jo je posameznik pokazal, je dobival prirodnine (naturalije) ali denar: frumentaria ali frumenti Suet., Iuv. nakaznica (izkaznica) za žito, nummaria Suet. nakaznica (izkaznica) za denar.
c) tessera hospitalis gostinska značka (oznaka), gostinsko znamenje, znak gostinskega prijateljstva (gr. σύμβολον), po katerem so se spoznavali gostinski prijatelji: Pl. idr., apud nos confregisti tesseram Pl. zlomil si gostinsko znamenje (značko) = razdrl si gostinsko zvezo, konec je najinega gostinskega prijateljstva.
d) tablica, na kateri je bilo napisano vojaško geslo ali povelje; od tod

3. meton. vojaško (bojno) geslo, vojaška parola, vojaško povelje, vojaški ukaz (starejše povêlek), bojni krik (gr. σημεῖον, lat. tudi signum): tessera per castra ab consule data L., it bello tessera signum V., omnibus tesseram dare L.

tēstāmentum -ī, n (tēstārī)

1. zadnja (poslednja) volja, oporoka, volilo, testament: falsum Ci., legitimum Plin. iun., ingratum Suet. v katerem se cesarju ne voli ničesar, v katerem se cesarju ne zapusti prav nič, duplex Suet., testamenta ac voluntas mortuorum Ci., captatio testamenti Plin., subiectio testamentorum L., subiector testamentorum Ci., ius testamenti Icti., testamentum facere Ci., Icti. narediti, facere testamentum in procinctu Vell. v trenutku, ko se gre v boj, testamentum rumpere ali inritum facere Ci. razveljaviti, testamentum conscribere, interlinere Ci., mutare Ci., Sen. rh. idr., captare H., Sen. ph., nuncupare Plin. iun., signare Q., Plin. iun., obsignare C., Ci., Suet., resignare H., confirmare, operire Q., rescindere Ci., Q., circumscribere Plin. iun. izogniti se oporoki, adhiberi ad testamentum Icti. biti sprejet k oporoki (oporočanju), non admitti ad testamentum Icti. ne biti sprejet (pripuščen) kot dedič, excludi testamento Icti. biti izključen iz oporoke (od dedovanja), adoptare aliquem testamento N., Val. Max., per testamentum adoptari Eutr., regnum testamento (v oporoki, z oporoko, po oporoki) legare Iust., imperio Romano per testamentum Asia accessit Eutr., corrigere testamenta vivorum Ci., aliena testamenta ipsis, quorum sunt, dictare Plin. iun. ljudem narekovati njihovo (lastno) oporoko, testamenti factionem habere Ci. imeti pravico narediti oporoko, alio testamento mori Plin. iun., testamento aliquem heredem relinquere Eutr., eripis hereditatem, quae venerat a propinquis, venerat testamento, venerat legibus Ci. Pravico do izdelave oporoke ali dedovanja so imeli le rimski državljani; bile so tri vrste oporočanja (testamenti factio):
a) calatis comitiis Gell.
b) in procinctu Ci., Vell.
c) per aes et libram, kjer je nastopil navidezni kupec; gl. emptor.

2. zaveza, testament (starejše zakon) Svetega pisma: Lact., Tert.

testuale agg.

1. teksten:
critica testuale jezik tekstna kritika
linguistica testuale jezik tekstna lingvistika

2. dobeseden:
questo sono le sue testuali parole to so dobesedno njegove besede

tēstūdō -inis, f (tēstu, tēsta)

1. želva, kornjača: Pac. ap. Ci., L., Ph., Sen. ph., Plin. idr., crocodili fluviatilesque testudines Ci.; preg. (o nemogoči stvari): testudo volat Cl.; meton. želvovína, želvji oklep: Tib., Lucan., Plin., Mart., Iuv. idr., ebore et testudine culti (opažena, okrašena) thalami O., varii pulchrā testudine postes V., lecti ex testudine Varr., Alexandrini (sc. triumphi) apparatus ex testudine constitit Vell.

2. metaf. plosko izbokle (izbočene) stvari
a) vsako strunsko glasbilo, lira, plunka, kitara, lutnja ipd.: Ci., V., O., Val. Fl., Hyg. idr., testudinis aureae strepitus H. (baje je prvo liro izdelal bog Hermes iz želvovine); metaf. „kitara“, kitari podobna ureditev las oz. frizura: O. (Ars amat. 3, 147).
b) obok (starejše oblok), svòd, (plosko) obokan prostor, poseb. notranje (po)krito dvorišče (cavaedium) rimske hiše, obokana dvorana, paviljon: Varr., Ci. idr., mediā testudine templi V. sredi notranjega svetiščnega prostora.
c) kot voj. t.t. α) „želva“ = ščitna streha, zaščitna (varovalna) streha, „ščitnica“, ki so jo rimski vojaki naredili tako, da so držali ščite nad glavami: L., V., T. idr., testudine factā portas succendunt C. β) „želva“ = zaščitna (branilna) streha, lesen, z mokrimi kožami pokrit oblegovalni stroj na kolesih, pod katerim so se vojaki primikali k obleganemu mestu: Vitr., vineis ac testudinibus constitutis N., turres testudinesque agere coeperunt C.
d) ježevo želvasto odevalo (pokrivalo): Mart.
e) jajčna lupina: ovum testudine tectum est Aug.

textuel, le [tɛkstɥɛl] adjectif dobeseden; ustrezen besedilu

traduction féminin textuelle dobeseden prevod
copie féminin textuelle točen prepis
voilà ce qu'il a dit, c'est textuel to so njegove lastne besede

téža (-e) f

1. peso (tudi ekst.); onere:
snov ima prostornino in težo la materia ha un volume e un peso
veje so se pripogibale pod težo plodov i rami si chinavano sotto il peso dei frutti
bruto, neto teža peso lordo, peso netto
pren. teža odgovornosti il peso della responsabilità

2. (težavnost) gravosità, gravezza, difficoltà; peso:
lajšati komu težo življenja alleviare a qcn. il peso della vita

3. (velikost, stopnja) grado, gravità:
ugotoviti težo poškodbe accertare la gravità della lesione

4. pren. (največji del odgovornosti) peso, responsabilità:
prevzeti nase vso težo zgodovinske odločitve assumersi il peso della storica decisione

5. pren. (vrednost, tehtnost) importanza, valore, peso:
taki dokazi so brez teže dati così sono privi di valore

6. fiz. forza di gravità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nositi glavno težo dela sostenere il peso principale del lavoro
nesreča ji z vso težo leži na duši la disgrazia le pesa molto
evf. rešiti se zemeljske teže morire, spirare
nase vzeti težo dejanja assumersi la responsabilità dell'azione
vreči z ramen težo dneva togliersi, levarsi di dosso il peso delle preoccupazioni quotidiane
zapustiti domovino pod težo razmer lasciare la patria a causa della situazione insostenibile
bibl. dovolj je dnevu lastna teža il peso quotidiano basta e avanza
žel. adhezijska teža peso aderente
kem. atomska teža peso atomico
teh. dopustna teža, lastna teža (vozila) peso consentito, peso proprio
agr. hektolitrska teža žita peso di un ettolitro di grano
klavna teža peso morto
grad. koristna teža peso utile
fiz. specifična teža peso specifico

težáva (-e) f difficoltà; problema; ekst. guaio, impiccio, disturbo:
bolnik ima težave v želodcu, z jetri il malato ha disturbi allo stomaco, al fegato
poklicne, zdravstvene težave problemi di lavoro, di salute
zabresti v težave, znajti se v težavah trovarsi nei guai
izvleči iz težav trarre d'impaccio
brez težave senza difficoltà
s težavo a fatica, a stento, con grande sforzo
v tem je težava qui sta il busillis, questo è il difficile
težava je v tem, da ... il brutto è che...
težava šele pride il peggio ha ancora da venire
imeti težave z zakonom avere noie con la legge
pog. z otroki so težave i bambini procurano grattacapi
z vodo so težave c'è mancanza, penuria d'acqua
jezik mu dela težave non sa bene la lingua, mastica maluccio la lingua
imeti težave s spanjem dormire male
pren. imeti srčne težave essere innamorati

têžek | težák (têžka -o)

A) adj.

1. pesante; che pesa (tudi ekst.):
težek kot svinec pesante come il piombo
težek zimski plašč cappotto pesante
težek osemdeset kilogramov di ottanta chili, che pesa ottanta chili
težka industrija industria pesante

2. (ki je iz debelih, velikih sestavnih delov) pesante, massiccio:
težki tovornjaki autocarri pesanti
težko pohištvo mobili massicci

3. (ki izraža telesni napor) pesante:
težki koraki passi pesanti
težko dihanje respiro affannoso

4. (za katerega je potreben velik trud, spretnost) difficile, arduo, faticoso:
težek poklic professione difficile
težka naloga compito difficile, arduo
za seboj ima težek dan ha avuto una giornata faticosa

5. (ki prinaša dosti težav) grave, gravoso, sgradevole; duro; pericoloso:
težka bolezen malattia grave
težka naloga incarico gravoso
težka resnica verità sgradevole
težek poraz dura sconfitta

6. (ki prizadeva bolečino) penoso, grave, brutto:
težka izguba una perdita grave, penosa
težka slutnja un brutto presentimento

7. (ki povzroča neprijetno telesno počutje) pesante:
težek zrak aria pesante
težek molk un pesante silenzio

8. (hud) grave, forte:
težka žalitev offesa grave
težki davki forti tasse

9. (ki ima značilnost v visoki meri) grave; un fior di; un bel po' di:
težek ranjenec ferito grave
težek tat un fior di malandrino
vreči stran težke milijone scialacquare un bel po' di milioni

10. forte; (težko prebavljiv) pesante:
pog. težka hrana cibi pesanti

11. (siten, nadležen) difficile, noioso, molesto, scontroso; ostico:
težek otrok un bambino difficile
pog. težek tip un tipo, un individuo ostico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. zaslužiti težek denar guadagnare bei soldi, un bel po' di soldi
govoriti s težkim glasom parlare con voce fonda
pren. težek kamen se mu je odvalil od srca si è tolto un grave peso dal cuore
pren. služiti težek kruh guadagnarsi il pane a costo di grandi sforzi
pren. človek, težek milijone uno che ha molti milioni
rel. dajati težek odgovor pred Bogom macchiarsi di gravi colpe davanti a Dio
pren. zadati čemu težek udarec infliggere un grave colpo a qcs., colpire gravemente qcs.
pren. prizadeti težko rano komu colpire gravemente qcn.
imeti težko sapo avere il respiro pesante, affannoso
pren. veke so mu postale težke gli cadono le palpebre
pren. imeti težke zveze avere importanti entrature
pren. zapustiti dom s težkim srcem lasciar la casa, la patria a malincuore
šport. težka atletika atletica pesante
voj. težka artilerija artiglieria pesante
voj. težka strojnica mitragliatrice pesante
voj. težki top cannone pesante
voj. težko orožje armi pesanti
šport. težka kategorija categoria pesante
metal. težka kovina metallo pesante
težka ječa carcere duro
težka pasma konj, kokoši razza di cavalli da tiro, razza di galline da macello
težka prst terra argillosa
metal. težka valjalna proga treno di laminazione di blocchi metallici
kem. težka voda acqua pesante
strojn. težki bencin benzina pesante
grad. težki beton calcestruzzo ordinario
les. težki les legno duro
kem. težki vodik idrogeno pesante, deuterio
strojn. težko olje olio pesante
težko motorno kolo maximoto
med. težka sapa polipnea
pren. težki kalibri gli alti papaveri

B) têžki (-a -o) m, f, n
brati kaj težkega leggere cose serie
ne jesti nič težkega non mangiare cibi pesanti
težka (trda) mu prede è alle strette, è tra l'uscio e il muro

thalassītēs -ae, m (gr. ϑαλασσίτης, sc. οἶνος) talasít = morján, morsko vino, ki so ga kot mošt v posodi spustili v morje, da so mu s tem povišali starost: in aliis autem gentibus simili modo factum tethalassomenon vocant, thalassiten autem vasis musti deiectis in mare, quo genere praecox fit vetustas Plin.

Thalēs, gen. Thalētis in Thalis, acc. -lētem (-lēta: Serv.), -lēn in -lem, abl. -lēte in -le (Θάλης, gen. Θάλητος in Θαλῆς, gen. Θαλοῦ) Táles (Talét), filozof naravoslovec iz Mileta, utemeljitelj jonske filozofske šole; prištevali so ga med sedmerico modrih: Pl., Varr., Ci., Sen. ph., Iuv., Ap. idr.; apel.= filozof, modrijan: salve, Thales Pl.

Thamyrās -ae, m (O., Pr., z acc. -am in -an) in Thamyris -idis, m (Stat.) (Θάμυρις) Tamíras, Tamíris (Tamírid), mitološki traški pevec, ki so ga Muze premagale pri tekmovalni preizkušnji; za kazen so mu vzele plunko in oči.

that¹ [ðæt, ðóuz]

1. zaimek (množina those)
(kazalni) ta, to; oni, -a, -o

and that in to, in sicer
at that vrh tega, poleg tega, pogovorno pri tem
and all that in vse to (táko)
for all that pri vsem tem, kljub vsemu temu
like that takó
this, that, and the other to in ono, vse vrste
with that s tem
that which... to (ono), kar...
that house over there ona hiša tam preko
to that degree that do tolikšne mere, da...
that's all to je vse
that's it! tako je prav! tako je treba!
that's so takó je
that's right! takó je! točno! res je!; vulgarno da
and that's that! pogovorno in s tem je stvar opravljena! in stvar je končana! in zdaj dovolj tega!
that may be to je možno
that's what it is saj to je ravno; stvar je v tem; tako je to; za tem grmom tiči zajec
(is) that so? ali res? je (to) res tako?
that's the way! tako je prav!
that is why zato
that is because to je zato, ker
that is (to say) to se pravi
those are they to so oni
those are his children to (ono) so njegovi otroci
that was the children to so bili (so naredili) otroci
that's a dear! to je lepo od tebe!
what of that? (pa) kaj za to?
what's that noise? kakšen hrup je to?
that's what he told me tako mi je on povedal
let it go at that pogovorno pustimo to, kot je
why do you run like that? zakaj tako tečeš?
this cake is better than that (one) ta kolač je boljši kot oni
I went to this and that doctor šel sem k več zdravnikom

2. prislov
pogovorno takó (zelo)

that much toliko
that far tako daleč
that angry (small, tired) tako jezen (majhen, utrujen)

that² [ðæt, ðət] oziralni zaimek (množina that)

1.
ki; kateri, -a, -o; ki ga, ki jo, ki jih; katere, katera

2.
kar

all that everything that vse, kar
the best that najboljše, kar
much that mnogo (tega), kar
nothing that nič, kar
no one that nihče, ki
the book that I sent you knjiga, ki sem ti jo poslal; ki
the man that bought the house (tisti) človek, ki je kupil hišo
the lady that he is acquainted with gospa, s katero se pozna
it is the ideas that matter ideje so važne
the fool that he is! takšen bedak!
grboslovje husband that is to be njen bodoči mož (soprog)
Mrs. Black, Miss Brown that was pogovorno gospa Black, rojena Brown
Mrs. Jones that is sedanja gospa Jones
for the reason that iz razloga, zaradi katerega
the day (that) I met him na dan, na katerega (ko) sem se seznanil z njim

that³ [ðæt] veznik
da; da bi; (zato) ker; ko

in order that, to the end that da bi
so that tako, da
now that sedaj, ko
I am sorry that you can't come žal mi je, da ne morete priti
we eat that we may live jémo, da bi mogli živeti
he lives that he may eat on živi, da bi mogel jesti
I was so tired that I fell asleep bil sem tako utrujen, da sem zaspal
now that we know the reason sedaj, ko vemo za razlog
it is 3 years that she went away tri leta je, da (odkar) je odšla
at the time that I was born v času, ko sem se rodil
it is rather that prej (je), ker
not that it mightn't be better ne, ker ne bi moglo biti bolje

the² [ɵi:, ɵi, ɵe] prislov
čim, tem

the ... the čim ... tem
the sooner the better čim prej tem bolje
all the better toliko bolje
so much the better toliko (tem) bolje
so much the worse for him toliko (tem) slabše zanj
so much the more (less) toliko (tem) več (manj)
the more you get the more you want čim več dobiš, tem več hočeš
the more so as... toliko več (bolj), ker...
not any the better nič bolje

theātrum -ī, n (gr. ϑέατρον : ϑεᾶσϑαι gledati)

1. gledališče, teater: Naev. fr., Val. Max., Vitr. idr., terna theatra O. gledališče Gneja Pompeja, Marka Klavdija Marcela in Statilija Tavra, marmoreum O., nudum tectumque Stat., facere theatrum magnificum e marmore L., ingredi theatrum T., curvo theatro sedere O., arto theatro spectare H., sed exeamus theatro, veniamus in forum Ci. pustimo gledališče in preidimo (v govoru) k Forumu, aequo animo e vita, cum ea non placet, tamquam e theatro exeamus Ci. Za Grke so bila gledališča tudi (skupščinska) zbirališča za odločanje in posvetovanje o političnih vprašanjih: Ci., L., T. idr., veniebat in theatrum, cum ibi concilium populi haberetur N.

2. (pesn.) prizorišče za javne bojne igre: media in valle theatri V. sredi doline, ki je rabila za prizorišče; metaf. prizorišče, delokrog, področje delovanja (dejavnosti): forum populi Romani quasi theatrum illius ingenii Ci., ego vero non deero et, ubicumque pugnabo, in theatro orbis terrarum me esse credam Cu., in theatro (sc. aliquo) orbis terrarum versari Ci. ali esse Cu. biti (stati) na svetovnem prizorišču, biti (stati) vsemu svetu pred očmi, theatrum magnum habet ista provincia Ci., familiaritas magno theatro spectata (= javno) Ci., optimus quisque praeceptor frequentiā gaudet ac maiore se theatro dignum putat Q.

3. meton. gledalci, gledalstvo, poslušalci, poslušalstvo, občinstvo, publika: theatri clamores Plin., theatra tota reclamant Ci., tota saepe theatra et omnem circi tubam exclamasse barbare Q.; metaf. sploh gledalci, poslušalci, zborovalci, zbor, zborovanje, skupščina: spissis indigna theatris scripta pudet recitare H., cui sententiae ferunt theatra tota, plena stultis indoctisque, applausisse Aug., senatus consultum frequentissimo theatro (sc. populi) comprobatum Ci., tunc est commovendum theatrum Q. (o zboru sodnikov).