Franja

okó (očésa) n

1. anat. occhio:
brisati si, drgniti, meti si oči asciugarsi, strofinarsi, sfregarsi gli occhi
škiliti na eno oko essere guercio di un occhio
biti slep na eno oko essere cieco di un occhio
pomežikniti z očesom ammiccare con l'occhio
izbuljene, krmežljave, lepe, motne, objokane, podplute, poševne oči occhi strabuzzati, cisposi, belli, torbidi, bagnati di lacrime, lividi, obliqui
mrtve, ugasle oči occhi spenti
bleščeče oči occhi splendenti
daljnovidne, kratkovidne oči occhi presbiti, miopi
pren. paziti na koga kot na punčico svojega očesa custodire qcn. come la pupilla dei propri occhi
pren. imeti mačje oči avere occhi di gatto
ne moči ločiti, odmakniti, odtrgati oči od koga non poter distogliere gli occhi da qcn.
upreti oči v koga fissare uno negli occhi
spogledljivo zavijati oči fare gli occhi dolci (a)
pasti oči na kom,čem mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi
bliskati, streljati z očmi fulminare con gli occhi
zatiskati si oči pred non voler sapere
zatisniti obe očesi chiudere ambedue gli occhi (su)
ne spustiti koga iz oči sorvegliare qcn. a vista, non perdere di vista qcn.
mrena je padla z oči il velo è caduto dagli occhi
spanec leze na oči il sonno appesantisce le palpebre
stopiti komu pred oči presentarsi al cospetto di qcn.
bíti v oči saltare agli occhi; essere un pugno nell'occhio
metati komu pesek v oči gettare fumo, polvere negli occhi a qcn.
pogledati resnici v oči guardare la verità in faccia
biti na očeh essere evidente, essere in vista
gledati na kaj s treznimi očmi osservare qcs. con distacco
preleteti kaj z očmi gettare uno sguardo su qcs.

2. (oseba glede na sposobnost opazovanja)
skrivati se radovednim očem nascondersi dai curiosi
žensko oko takoj opazi la donna vede subito
oko strokovnjaka, umetnika occhio d'esperto, d'artista

3. agr. gemma; bot.
krompirjeva očesa occhi della patata
očesa pri trti occhi, gemme della vite
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kurje oko callo
gastr. jajce (ocvrto) na oko uovo all'occhio di bue, uovo al tegame
vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
kamor oči nesejo, so sama polja i campi si stendono a perdita d'occhio
ne moči zatisniti očesa non poter chiudere occhio
ne verjeti lastnim očem non poter credere ai propri occhi
imeti oči na pecljih curiosare, essere molto curiosi
izkopati, izpraskati komu oči cavare gli occhi a qcn.
gledati iz oči v oči koga guardare qcn. dritto negli occhi
pogovarjati se na štiri oči parlarsi a quattr'occhi
posojati denar na lepe oči prestar soldi per i begli occhi di qcn.
gledati smrti v oči essere in pericolo di morte
biti črn pod očmi, imeti kolobarje pod očmi avere le occhiaie
črno se mi dela pred očmi mi sento mancare
poslušati z očmi in ušesi ascoltare molto attentamente, essere tutto orecchie
ko so prišli iz taborišča, so jih bile same oči tornati dal campo di concentramento erano ridotti all'ombra di se stessi
agr. cepljenje na oko innesto a occhio
očesa v siru occhi del formaggio
min., avt. mačje oko occhio di gatto
rad. magično oko occhio magico
navt. oko sidrne verige occhio di cubia
meteor. orkansko oko occhio del ciclone
zool. pikčasto oko occhio frontale
zool. sestavljeno oko occhio composto
min. tigrovo oko occhio di tigre
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
PREGOVORI:
daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
vrana vrani ne izkljuje oči lupo non mangia lupo
med slepimi blažen, kdor vidi na eno oko in terra di ciechi beato chi ha un occhio
česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
oko je okno v srce l'occhio è lo specchio dell'anima
strah ima velike oči la paura fa novanta

okó ojo m ; (vid) vista f ; (na trti) yema f ; (na juhi) ojo m

s prostim očesom a simple vista
oko za oko ojo por ojo
na oko a ojo
bolščeče oko ojo de besugo
krmežljavo oko ojo légañoso (ali pitarroso)
mačje oko (avto) ojo de gato
magično oko ojo mágico
mandeljnasto oko ojo oblicuo
kurje oko callo m, ojo de gallo (ali de pollo)
orlovsko oko ojo de áquila
podpluto oko (od udarca) ojo amoratado, fam ojo a la funerala
stekleno oko ojo de cristal
umetno oko ojo artificial (ali de cristal)
kakor daleč seže oko a pérdida de vista
pasti v oko (fig) saltar a la vista
imeti dobro oko tener buena vista
vreči oko na kaj poner el ojo en a/c
zatisniti eno oko (pri čem) (fig) fam hacer la vista gorda
ne zatisniti očesa (celo noč) no pegar ojo (en toda la noche) glej tudi oči!

ȍkrētan -tna -o
1. vrtilen: -a pozornica; okretni ples, okretna igra ples, pri katerem se plesalca vrtita v krogu, valček, polka, tango
2. okreten, spreten

okrógel (-gla -o)

A) adj.

1. rotondo, tondo:
okrogel obraz un viso rotondo
okrogli oklepaj parentesi tonda

2. pren. tondeggiante, pienotto

3. tondo, arrotondato (numero):
zadeti na loteriji okroglih deset milijonov vincere alla lotteria dieci milioni tondi

4. notevole:
poneveriti precej okroglo vsoto frodare una somma notevole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti okrogel (pijan) essere brillo
zardevati pri vsaki okrogli besedi arrossire a ogni parola sconcia
pren. pogovor za okroglo mizo tavola rotonda
peti okrogle pesmi cantare canzoni allegre, vivaci
pripovedovati okrogle zgodbe raccontare storie, barzellette sconce, spinte
šport. žoga je okrogla la palla è rotonda, fare previsioni è azzardato
adm. okrogli žig timbro tondo
metal. okroglo železo tondino
okrogel predmet tondello
okrogel ročaj pomolo
okrogla embalaža barattolo
pren. okrogla miza panel
okrogla oblika rotondità
okroglo naslonjalo tombolo

B) okrógli (-a -o) m, f, n
peti okrogle cantare canzoni allegre
pije, dokler ima kaj okroglega v žepu beve fin quando ha qualche soldo in tasca

oksidacija samostalnik
kemija (kemijska reakcija) ▸ oxidációPri sestavljanju zdravju koristnega jedilnika moramo upoštevati tudi snovi, ki preprečujejo oksidacijo, t. i. antioksidante. ▸ Az egészséges étrend kialakításakor az úgynevezett antioxidánsokat, az oxidációt gátló anyagokat is figyelembe kell venni.Gnilo grozdje ne pomeni samo zmanjšanje pridelka, gniloba namreč razvije encime, ki pospešujejo oksidacijo mošta. ▸ A rothadt szőlő nemcsak a terméshozamot csökkenti, a rothadás ugyanis olyan enzimeket is fejleszt, amelyek felgyorsítják a must oxidációját.Povezane iztočnice: oksidacija vina

okús goût moški spol (tudi figurativno) ; (prijeten) saveur ženski spol

dober okus bon goût
slab okus mauvais goût
slabega okusa, brez okusa (kičast) de mauvais goût
brez okusa sans goût (ali saveur), fade, insipide
pomanjkanje okusa manque moški spol (ali absence ženski spol) de goût
po vašem okusu à (ali de) votre goût
z okusom avec goût
vsak po svojem okusu chacun (à) son goût, tous les goûts sont dans la nature, il en faut pour tous les goûts
vsak ima svoj okus des goûts et des couleurs on ne discute pas
to ni po mojem okusu ce(la) n'est pas de mon goût
to je stvar okusa c'est une affaire de goût
organ za okus organe moški spol du goût (ali gustatif)
krema ima slab okus la créme a un goût
biti grenkega okusa avoir un goût amer
biti brez okusa n'avoir pas de goût, manquer de goût
biti oblečen z okusom être habillé avec goût, être élégamment vêtu
z okusom oblečen élégant
imeti okus (figurativno) avoir du goût
imeti okus po nečem avoir un goût de quelque chose
imeti okus po prismojenem avoir un goût de brûlé
izbira je sivar okusa le choix est une affaire de goût
izgubiti okus za kaj perdre le goût de quelque chose
priti na okus pri kaki stvari prendre goût à quelque chose
privesti koga na okus za kaj mettre quelqu'un en goût
soditi po svojem okusu juger selon (ali d'après) son goût
jezik je organ okusa la langue est l'organe du goût
ostrega okusa de goût piquant
grenak, kisel, pikanten, sladek, slan, trpek okus saveur amère, acide, piquante, douce, salée, âcre

olajšáva facility (navadno pl: facilities); relief

davčna olajšáva income tax relief
plačilne olajšáve facilities for (ali of) payment
dati olajšáve to give facilities
nuditi, dati olajšáve pri plačevanju to grant facilities of payment

old¹ [óuld] pridevnik
star, postaran, starikav; zastarel, oguljen, ponošen; izkušen
sleng sijajen, odličen; obledel (barva), moten (barva)

the old stari ljudje
young aud old staro in mlado, vsi
as old as Adam (ali the hills) prastar
old bachelor zakrknjen samec
old boy stari prijatelj (zlasti v velelniku)
britanska angleščina, sleng old bean (ali egg, fellow, fruit, thing, top) "stari"
old bird star lisjak, premetenec
old man "stari" (mož, oče, predstojnik, kapitan ladje itd.)
old man of the sea vsiljivec, podrepnež
pogovorno my old man moj stari, moj mož
to put off the old man spremeniti način življenja
old woman "stara" (žena, mati, predstojnica itd.), bojazljivec, nergač
old hand (ali stager) izkušen človek ali delavec
to be an old hand at biti izkušen v čem
old hat zastarel
to grow old starati se
the same old excuse ista stara pesem
to have a good (ali fine, high) old time odlično se zabavati
an old head on young shoulders zrela pamet pri mladem človeku
the old country (ali home) stara domovina
old salt, old whale star, izkušen mornar
of old standing že dolgo v navadi, že zdavnaj uveden
sleng any old thing karkoli
britanska angleščina Old Lady of Threadneedle Street angleška narodna banka
ameriško Old Glory ameriška zastava
ameriško Old Man River vzdevek za reko Mississippi
old moon pojemajoč mesec

oleārius 3 (oleum) óljen, za olje, óljnat: vasa, molae Varr., cella Ca., Ci. shramba za olje, dolia Plin., cos Plin. katerega pri brusenju škropi z oljem, mercatores Dig.; subst. oleārius -iī, m óljar (oljár): Pl., Col.

oligoelement samostalnik
kemija (katalizator pri presnovi) ▸ nyomelem

ōlim, adv. (nam. *ollim, star adv. acc. pron. ollus = ille, prim. hinc, illim, illinc, utrimque) = „v tistem (davnem) času“

1. o preteklosti:
a) nekdaj, nekoč, včasih, svojčas (svoj čas), svoje dni, njega dni, v nekdanjih časih: Enn., Ter., Plin. idr., fuit olim senex Pl., aurea nunc (sc. Capitolia), o. horrida dumis V., qui mihi dixit olim Ci., boves o. nisi reddidisset H., olim … mox T., olim … nuper Ci., olim … post … deinde … nunc S.; atrib.: olim conditores Iust. nekdanji.
b) zdavna(j), oddavna (od davna), od zdavnaj, (že) davno, (že) zelo dolgo, (že) od nekdaj: Pl., Ph., Iuv., Sen. ph. idr., o. provisum erat T., o. mero sensibus victis Cu., deprensis o. statio tutissima nautis V., o. nullas mihi epistulas mittis Plin. iun.; šalj.: noveram hominem olim oliorum Petr. od začetka začetkov.

2. o prihodnosti:
a) nekoč, enkrat (v prihodnje): Q., haec o. meminisse iuvabit V., non, si male nunc, et olim sic erit H., utinam coram tecum o. potius quam per epistulas (sc. colloquar) Ci.
b) (redko v vprašalnih in kondicionalnih stavkih) enkrat = kdaj: an quid est o. salute melius? Pl., o. mihi … molliter ossa quiescant, vestra meos o. si fistula dicat amores! V.

3. naznačuje trajno ponavljanje ali vračanje istih razmer = včasih, na čase, od časa do časa, občasno, nekajkrat, nekolikokrat, velikokrat, večkrat, sèmintjà (sem in tja), sèmtertjà (sem ter tja), navadno (poseb. pri zgledih in primerah): nunc lenonum plus est fere, quam o. muscarum est Pl., ut pueris o. dant crustula blandi doctores H. dajo navadno = dajejo, color oris erat, qui frondibus o. esse solet seris O.

4. (s temporalnim stavkom) takrat, tedaj: saxum o. tunditur fluctibus, ubi Cori sidera condunt V., non magis audierit quam ebrius o., cum edormit H.

Olympia -ae, f (Ὀλυμπία) Olímpija, Zevsu posvečena pokrajina v Elidi pri Pizi ob Alfeju, z gaji, žrtveniki, poslopji, zlasti s krasnim Zevsovim svetiščem, v katerem je stal sloveči Zevsov kip, ki ga je izdelal Fidija, prizorišče olimpijskih iger: Varr., Ci., L., Corn. — Od tod adj. Olympiacus 3 (Ὀλυμπιακός) olímpijski: Iust., Suet., palma V. ali Olympicus 3 (Ὀλυμπικός): Sen. tr., pulvis H. ali Olympius 3 (Ὀλύμπιος): L., Mel., Plin., Vitr., Iuppiter Olympius Ci. idr., ludi Olympii Plin.; subst. Olympius -iī, m Olímpijski, častni priimek znamenitih mož, npr. Perikla: Plin., Val. Max., na novcih tudi rimskih cesarjev, npr. Hadrijana, Komoda idr.; Olympium -iī, n Olímpij = svetišče olimpijskega Zevsa (Jupitra), potem tudi sicilsko mestece s svetiščem tega boga: L., Vitr.; Olympia -ōrum, n (sc. certamina ali sollemnia, gr. τὰ Ὀλύμπια sc. ἱερά) olímpijske bojne igre, olímpijske tekme: Olympiorum sollemne ludicrum L., ad Olympia proficisci Ci., Olympiorum victoria Ci., Olympia vincere Enn. ap. Ci., Vitr. zmagati na olimpijskih (bojnih) igrah = gr. Ὀλύμπια νικᾶν, tako tudi: Olympia magna (v nasprotju z manjšimi igrami, ki so potekale kje drugje) coronari H. na olimpijskih igrah. —

2. subst. Olympias -adis, f (Ὀλυμπίας) olimpiáda, doba štirih let; po preteku teh so znova obhajali olimpijske igre; od tod grško štetje let, ki se začenja z letom 776: Ci., Vell.; pesn. = petletje, petletna doba: Mart., in Scythiā nobis quinquennis Olympias acta est O.; Olympiēum -ēī, n (Ὀλυμπίειον) Olimpiêj(on) = svetišče olimpijskega Zevsa: Vell.; Olympionīcēs -ae, m (Ὀλυμπιονίκης) olimpioník, olimpijski zmagovalec, zmagovalec na olimpijskih igrah: Ci.; atrib.: Olympionicae equae Col. kobile zmagovalke na olimpijskih igrah.

Olympos in Olympus -ī, m (Ὄλυμπος) Olímp

1. ime več gora, npr. v Likiji, Miziji, Lakoniji, na Cipru, na Lezbosu in drugod; poseb. zelo visoki Olimp ob makedonsko-tesal(ij)ski meji, po bajki bivališče bogov (zdaj Elymbo ali (turško) Semavat Evi (= bivališče nebeščanov)): Enn., Varr., O., H., Lucan.; pesn. meton. = nebo: Varr., Sen. tr., processit vesper Olympo V., summo delabor Olympo O. — Od tod subst. Olympiadēs -um, acc. -adas, f Olimpiáde, Olímpijke = na Olimpu bivajoče Muze: Varr. —

2. flavtist, Marsijev učenec, ki se je spustil v tekmovanje s Fanom: O., Plin., Hyg.

3. mesto v Kilikiji ob gori Olimp (zdaj razvaline pri kraju Deliktash): Ci., Eutr., Fl. — Od tod preb. Olympēnī -ōrum, m (Ὀλυμπενοί) Olímpijci, Olimpéni: Ci.

ombrage [ɔ̃braž] masculin senčnato drevo, senca

donner, faire, porter ombrage à quelqu'un zbuditi nezaupanje, sum, ljubosumnost pri kom
prendre ombrage (za)sumiti; zameriti

omejeváti to limit; to restrict (gradually); to reduce

omejeváti se (pri hrani ipd.) to stint oneself
omejeváti se pri hrani (denarju) to stint oneself of food (money)

omíliti to mitigate; to extenuate; (barvo, svetlobo) to subdue, to soften; (mržnjo) to abate; to relax; (pogoje) to moderate, to extenuate

omíliti disciplino to relax discipline
omíliti zahteve to relax requirements
omíliti garanje, težko delo to soften toil
omíliti se to soften, to relax, to mitigate
omíliti se pri kom to find favour with (ali in the eyes of) someone

ōminor -ārī -ātus sum (ōmen1)

1. vedeževati, prerokovati, napoved(ov)ati: Plin. iun., Vell., melius, quaeso, ominare Ci., o. felix faustumque imperium L., naves rediere velut ominatae (z ACI) L. kakor da so slutile.

2. govoriti, povedati (in pri tem uporabljati besede, ki pomenijo srečo ali nesrečo), voščiti, (za)želeti, voliti komu kaj: o. horreo L., groza me je izgovoriti usodno besedo, male ominatis (zlokobnih) parcite verbis H., clamor Galbae prospera ominantium Suet.

o-mittō -ere -mīsī -missum (nam. *ommittō iz ob-mittō)

1. proč zagnati, odvreči (odmetavati), pustiti (puščati), spustiti (spuščati), izpustiti (izpuščati), od sebe, stran izpustiti (izpuščati): arma L., pila C., genua Pl., habenas T., omitte me Ter. pusti me v miru, omitte mulierem Ter., o. animum Pl. dušo spustiti = umreti; occ.: o. maritum T. zapustiti.

2. metaf.
a) popustiti (popuščati), opustiti (opuščati), vnemar pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati), izogniti (izogibati) se česa, čemu, slovo da(ja)ti, odpoved(ov)ati se čemu: Ter., Varr. fr., curam provinciarum N., pietatem et humanitatem, voluptates, timorem Ci., spem Iust., Pompei sequendi rationem C. ali navigandi in Aegyptum consilium L. opustiti (svoj) sklep, obsidionem C. (za)ustaviti, ducum officia Iust., omnibus rebus omissis O. potem ko so vnemar pustili vse drugo, omissis hostibus Iust. ne da bi se zmenil za sovražnike, scelus impunitum o. L. pustiti nekaznovan, ne kaznovati, v enakem pomenu tudi: noxiam o. Ter., nihil inexpertum o. Cu. vse poskusiti; z inf. nehati: Iust., omittatis recordari Ci., omitte mirari opes Romae H., omittat urgere Ci. naj neha tiščati (pritiskati) na nas = naj ne tišči več v nas, iam omitto iratus esse Pl. zdaj se nočem več jeziti; non o. s quominus ne opustiti (opuščati), ne zamuditi (zamujati) (z inf.): hostis non omissurus, quominus expeditus incompositos in agmine aggrederetur T.; occ. α) v neprid (škodo) pustiti (puščati), zamuditi (zamujati), ne izkoristiti (izkoriščati), ne izrabiti (izrabljati): tempus C., occasionem Ci., navigationem Ci. ep. β) izpred oči (iz vida) spustiti (spuščati): hostem, Galliam L.
b) ne omeniti (omenjati), preiti (prehajati), ne gledati na kaj, ne vzeti (jemati) v poštev (misel), preskočiti (preskakovati), zamolč(ev)ati: innumerabiles viros, illa vetera Ci., pleraque differat et praesens in tempus (za zdaj) omittat H., o. de reditu ali de me (sc. dicere) Ci.; pogosto kot vrinjeni stavek ut … omittam ne glede na ..., da molčim o ...: ut omittam Philippum N., ut omittam cetera, quae … Ci., ut omittam, quod … certe Lact.; z odvisnim vprašalnim stavkom: omitto, quid fecerit Ci. — Od tod adj. pt. pf. omissus 3 nemaren, neskrben, malomaren, brezbrižen: animo esse omisso Ter., ne ab re sint omissiores paulo Ter. da ne bi bili pri zadevi preveč malomarni.

omni-modus 3 (omnis in modus) vsakovrsten, najrazličnejši, vsak(ršen): Varr., Ap., Vulg., Aug.; adv. omnimodō = omnimodis: Gell.; pri drugih piscih (Sen. ph., Cels., Lact.) najdemo v izdajah pisano narazen: omni modo.

onion¹ [ʌ́njən] samostalnik
botanika čebula
aeronavtika svetlobna raketa
sleng Bermudčan
sleng glava, buča

sleng off one's onion ne čisto pri pameti
to use an onion handkerchief delati se žalostnega
pogovorno to know one's onion spoznati se na svoj posel