Franja

effluō, starejše ecfluō, -ere -flūxī (—)

1. teči iz … , liti iz … , izteči (iztekati): Lucr., Cels., Plin., Veg., cum una cum sanguine vitam effluere sentiret Ci.; (o rekah) iztekati se, izlivati se: Mel., Plin., in mare effluit amnis V.; od tod pren. in o zračnih tokovih: effluens huc et illuc ventos efficit Ci. premikajoč se, krožeč sem ter tja, ne qua levis effluat aura O. da ne uide; tudi: effluunt multa ex vestra disciplina Ci. se izve.

2. pren.
a) (iz rok) pasti (padati): manibus nitidum teneris opus effluit ei Lucr., effluxere urnae manibus O., effluit telum Cu.
b) izpasti (izpadati), (o laseh): polzeti, z glave spolzeti: tomentum per sarturas veteris lintei effluens Sen. ph., si (capilli) effluxerint, reparat Plin.; pren.: (iz)giniti, miniti: vires lassitudine effluunt L. ginejo, odpovedo, ictu fulminis ex inscriptione … prima nominis littera effluxit Suet.; (o osebah) iz kake družbe izginiti, odtegniti se ji: Ci. (Ep. VI, 19, 2); occ. miniti = preteči, preiti: pars diei effluxerat Ci., ne effluat aetas Ci., illa praevelox memoria fere cito effluit Q.
c) iz glave izpasti, iz spomina uiti, pozabiti (pozabljati): O., Q., Sil., me commonuit Pisonis anulus, quod totum effluxerat Ci., eff. ex animo Ci. ep., praeteritas voluptates eff. Ci.

effrēnō -āre (—) -ātus razbrzdati, razuzdati: Sil. — Od tod adj. pt. pf. effrenatus 3, adv. -ē, neobrzdan: equi L.; pren.: razbrzdan, razuzdan, neukročen, neukrotljiv, divji, silen: Saturninus ita fuit effrenatus Ci., homines secundis rebus effrenati Ci., effrenata insolentiā multitudo Ci., effrenatus animus, furor, effrenata audacia, cupiditas, libido, mens, violentia, effrenatior vox Ci., homines effrenatae lubidinis S. fr., libertas effrenata et praeceps L., effrenata iracundia Q., petulantia Plin. iun., affectus effrenatissimi Sen. ph., libidines temere et ecfrenate ad potiendum incitarentur Ci., cum libertatis avida legio effrenatius in aciem hostium inrupisset Ci., (Brutus) effrenatius in Arruntem invasit Ci.

effundō, starejše ecfundō, -ere -fūdī -fūsum

I.

1. izli(va)ti: hoc vinum cito in barathrum effundere Pl., fons bitumen effundit Cu. iz potoka teče, effundere sanguinem Ci., Cu., Aug. preli(va)ti, lacrimas Lucr., Cu., solze točiti, od tod: procella nivem, imbrem effundit Cu.; occ. (o sipkih stvareh) izsuti, izsipati: Petr., Icti., anulos L. iztresati, nummorum saccos H. (iz)prazniti, autumnus effundit fruges H. obrodi obilen sad, prim.: segetes effundunt fruges Ci., haec aetas hanc copiam effudit Ci., terra in herbas effunditur Plin.; med. izli(va)ti se, razli(va)ti se, uli(va)ti se: grando effusa V., imber effusus V., effusus nimbus L., effusa tempestas V., procella Cu., aquae effusae V. deroče vode, Tiberis super ripas effusus L., mare numquam effunditur Ci. se nikdar ne izlije (v druga vodovja), telorum vis effusa est in eos L. obilna kopja so padala, so se usula; se in oceanum effundere Plin.

2. pren.
a) (o ljudski množici): poslati, gnati iz … ; med. in refl. valiti se, vrveti, planiti, zagnati se, hiteti, kreniti iz … : effundere auxilium castris (abl.) V., currus in hostes Cu. spustiti, omnem equitatum certaminis studium effundit L. žene v boj, impetum in hostem effundere L. vreči, zagnati se na … , Teucros effundat in aequum V. naj žene v ravnino; refl. in med.: omnis sese multitudo effudit C., volgum effusum oppido caedere S., quadrigae faucibus se effundunt V., effusi carcere currus V., equitatus noster se ex castris effundit C., obviam effundi L. nasproti hiteti, laevum cornu in fugam effusum Cu., in Graeciam se effundere, in agros se effundere C. preplaviti Grčijo, polja, late effusum incendium L. ki se razširja daleč naokrog, caliginem effuderant montes Cu. so bile razširile, tibia effundit carmina O. razširja, vox in coronam effunditur Ci. se razlega do množice.
b) (srce, strasti) izsuti (izsipati), razode(va)ti, odkri(va)ti, razkri(va)ti, povedati, (jezo) stresti, (jezo) ohladiti: effudi vobis omnia, quae sentiebam Ci., effudit omnia, quae tacuerat Ci., procellam eloquentiae effundere Q., furorem suum in eum effundere Ci., iram in hostium capita effundere Ci., in Maronitos iram L., odium in eum L.

3. izpustiti (izpuščati), spustiti (spuščati), iz rok spustiti: effundere sinum togae L., manibus habenas, od tod tudi irarum habenas V. jezo razuzdati; occ.: effundere animam V. ali vitam O. dušo spustiti, (dušo) izdihniti, extremum spiritum Ci., Cu. izdihniti, refl. in med. spustiti (spuščati) se v kaj, vda(ja)ti se čemu. Kje?: effundere se in libidine, effundere se in largitione Ci., effusi lacrimis V. v solzah potopljeni; pogosteje kam?, poseb. v pt. pf.: qui se in aliqua (libidine) effuderit Ci., effusi in venerem L. pohotnosti vdani, effusi in tantam licentiam socordiamque L., effusus ad luxuriam L., effusus in vinum Cu., se in omnes libidines effudit T., effusus in amorem Cu., T. brezmejno vdan, effusus in vota, in adulationem T., effusus in questus T., effusus in lacrimas T., in cachinnos Suet.

II.

1. vreči, metati, lučati, prožiti: tela effundere V., equus equitem effundit super caput L. vrže prek sebe, per caput Cu., posito magis rege quam effuso Cu. ga je rahlo položil, ne vrgel, od tod effusus eques V. ki ga je konj vrgel s sebe, iuvenem effundit harenā V. ga vrže ob tla, Murranum effundit solo V., pronum sterne solo portisque effunde sub altis V. vrzi ga.

2. pren.
a) (besede, tožbe) izustiti, (iz)govoriti, tožiti: haec effundit pectore dicta V., talīs effundit pectore voces V., tales in aëra questus effundere O. tožiti, jadikovati.
b) (denar, moči, delo) porabiti, potrošiti, tratiti, potratiti, zapraviti (zapravljati): Plin., Sen. ph., Iust., ne effundat patrimonium Ci., pecunia publica effusa est Ci., sua bona effundere Ci., sumptus effusi cum probro Ci., effundere aerarium Ci. denar iz državne blagajne, id per luxuriam effundere atque consumere Ci., collectam gratiam florentissimi hominis effundere Ci., vires in ventum effundere V. (o rokoborcu, ki maha v zrak), quantumcumque virium habebat, primo impetu effudit L. je porabil, effusus labor V. prazno, zastonjsko delo, effundere supremum auxilium L., verba O., opes Plin., curam sui, verecundiam Sen. ph., reditus publicos in dies festos Iust. — Adj. pt. pf. effūsus 3, adv. -ē,

I.

1. razlit, od tod daleč razširjen, razprostranjen, prostran, širok: effusum iacet sine sensu corpus onustum Lucr. prostrano, razprostrto, mare late effusum H. daleč se razlivajoče, prostrano, effusissimus maris Hadriatici sinus Vell., margo conchae foris effusus Plin., loca effusa T. širne planjave, effusa membra Stat. široki, polni, agrum effuse vastare L. daleč naokoli.

2. occ. (o četah) razkropljen, nereden, brez reda: effuso exercitu praedari S., effusos hostes invadere S., effuso agmine L.; subst. effusi L. razkropljeni vojaki; equites effuse euntes S. ne v vrsti, v neredu, effuse fugere L., effusius praedari L.; enalaga: effusa fuga, caedes L. divji beg, strašen poraz.

3. (iz rok) spuščen: effusis habenis L. s popuščeno brzdo, skokoma, v diru, quam posset effusissimis habenis L. v kar največjem diru; enalaga: effuso cursu L. (prvotno o jezdecih, pozneje tudi o pešcih); pesn.: effusae comae O. razpleteni lasje; z grškim acc.: crinīs effusa sacerdos V. z razpletenimi lasmi, nymphae caesariem effusae per candida colla V. z lasmi, valovito spuščajočimi se po tilniku.

— II. zapravljiv, potraten, razsipen: quis in largitione effusior? Ci., large effuseque donare, effuse vivere Ci., in laudandis discipulorum dictionibus nec malignus nec effusus Q.; z abl. (v čem): munificentiā effusissimus Vell.; pren.: (o abstr.) brez mere, nezmeren, razuzdan: sumptus Ci., effusus ambitus N. brezmejno službolovstvo, effusi honores N. pretirane, effusa laetitia L., effusā licentiā affectus Cu., cultus in verbis effusior Q., effusus cursus Plin. iun., effusissimus amplexus, effusissimae laudationes Petr., effusissimum studium Suet. najstrastnejša vnema, effuse animus exsultat Ci., effuse amare Plin. iun., laetitiā effusius flere Cu., effusius favere T., adfluxere … effusius T. obilno, excipere effusius Suet. s precejšnjo pohvalo, effusissime flere Sen. ph., diligere effusissime Plin. iun.

effusion [efüzjɔ̃] féminin izliv(anje), iztok, odtok; figuré prisrčnost, toplina, izkazovanje nežnosti

effusion du cœur srčni izliv
effusion de sang prelivanje krvi
accueillir quelqu'un avec effusion sprejeti koga z odprtimi rokami
remercier quelqu'un avec effusion od srca se komu zahvaliti

égal, e, aux [egal, ego] adjectif enak; enakomeren; raven; mathématiques kongruenten, skladen; figuré vseeno

à égale distance enako daleč, enako oddaljen(o)
à l'égal de prav tako (zelo) kot
d'égal à égal enak z enakim
égal en droits enakopraven
égal en surface ploščinsko enak
mon égal meni enak, moje vrste, moj vrstnik
sans égal boljši od vsega ali od vseh, brezprimeren, edinstven
terrain masculin égal raven teren
n'avoir point d'égal, être sans égal ne imeti (sebi) enakega
il est toujours égal à lui-même on je vedno isti
tout lui est égal vse mu je indiferentno
cela m'est égal (familier) vseeno mi je
tenir la balance égale biti nepristranski, meriti z isto mero

egelidus 3 „razleden“, od tod

1. gorek, topel, mlačen: aqua Cels., Suet., Notus O., ver gelidos refert tepores Cat., Mosella, hiemes Aus.

2. hladen: flumen V., Albulae aquae Plin., exhalatio Ap., Hister Aus.

Ēgeria -ae, f Egerija, vodna Nimfa, mitična svetovalka kralja Nume, po nekaterih živeča pri Ariciji: V., O., Val. Fl., Lact., po drugih v dolinici južno od Celija, kjer se je začenjala via Appia: H., L., O., Iuv.

egg¹ [eg] samostalnik
jajce
sleng letalska bomba
ameriško, sleng neotesanec, fant, dečko

in the egg v zarodku
sleng a bad egg pokvarjenec
sleng a good egg dober dečko
like a Curate's egg samo deloma dober, v splošnem pa slab
to have (ali put) all one's eggs in one basket staviti vse na eno karto
to teach one's grandmother to suck eggs pišče več od koklje ve
sleng goose egg ničla, nič
to crush in the egg v kali zatreti
as full as an egg do vrha poln
to get eggs for one's money preveč plačati
to lay eggs nesti jajca
vojska sl polagati mine
as sure as eggs is eggs popolnoma gotovo
to tread upon eggs hoditi zelo oprezno
hard-boiled egg v trdo kuhano jajce
soft-boiled egg v mehko kuhano jajce
poached egg skrknjeno jajce
wind (ali addle) egg gnilo jajce
white of egg beljak
yolk of egg rumenjak
fried eggs pečena jajca "na oko"
scrambled eggs cvrtje

Egnātulēius -ī, m Egnatulej, rimski kvestor, ki je odpadel od Antonija in prestopil k Oktavijanu: Ci.

ēgregius 3, adv. -ē (ē in grex) iz črede izbran, od tod pren.

1. izbran, izvrsten, odličen, izboren, vrl, sijajen, krasen: forma, facies Ter., vir egregius Paullus, M. Scaurus, civis egregius, egregius poëta Ci., egregia fides, virtus, voluntas C., sigilla, templum Iovis Ci., liberalitas S., funus egregie factum H. sijajen pogreb, corpus eg. H., O. krasno telo, domūs egregiae H. palače, egregium silentium H. popoln molk, Caesar egregius H., victoria, senatus, par consulum L., egregium decus formae V., eg. laus, gens, urbs, os, stirps, iuvenis, animal V., uterque egregie Graece loquebatur Ci., locus egregie munitus C. Od tod v pogovornem jeziku pogosto le = poseben, prav dober: Hercules egregie factus ex aere Ci., egregie placere Ci. Včasih iron.: illa egregia mater Ci. (ki ima svojega zeta za ljubimca), egregia interea coniunx arma amovet V. (o ženi, ki izdaja svojega moža). Z določilom
a) v abl. instrumenti: coloribus egregiis et odoribus Lucr., egregius formā, pietate vel armis V., bello V., T., virtute V. moribus T.
b) v loc.: egregius animi V. izredno srčen, hraber, militiae S. spreten v boju, v orožju, fati mentisque egregius Stat.
c) s praep.: egregius in aliis artibus S., in bellica laude Ci., in procuratione civitatis Ci., quorum egregia in ea re fuisset industria N. ki bi se bili pri tem odlikovali s svojo delavnostjo, ingenium egregium ad miserias Ter., egregia indoles ad dicendum Ci., vir ad cetera egregius L.; z grškim acc.: regnum, cetera egregium L.
č) z inf.: pollice honesto egregius lusisse senes Pers.

2. časten, slaven: et sibi et cunctis egregium T., mihi egregium erat Pompei subolem in penates meos adsciscere T.; kot subst. neutr. = slavna dela: ut alia egregia omittam S., tamquam egregium T. kot kaj izvrstnega, scelera pro egregiis accipere T., egregium publicum dehonestare T. slavo države; egregius v cesarski dôbi naslov visokih dostojanstvenikov = prečastni, (njegovo) gospostvo: Lact., Cod. Th.

Opomba: Nenavaden superl.: mulier egregiissima Pac. fr., egregiissime (voc. masc.) Gell.

ēgressiō -ōnis, f (ēgredī) izhod, odhod: Ap., Macr., Eccl., Vulg.; ret.: oddaljitev od stvari, zastranitev: Q.

ēgressus -ūs, m (ēgredī) izhod = izhajanje: ianitor egressūs introitusque videt V. vidi ljudi, kako prihajajo in odhajajo, vestrum egressum frequentiā ornare Ci. vaš nastop v javnosti, Caesar rarus egressu T. je redko šel z doma, ventos egressu arcere V. vetrovom ne pustiti na dan, ea pars insulae, qua optimus esset egressus C. kjer je bilo najlažje stopiti na suho; pren. izhod (kot kraj): itinera egressūsque eius S., qui togatorum comitatus et egressus! T., rarus sit egressus in publicum Hier. (ženska) naj gre redko z doma; (o ptičih) izlet: Col.; occ.: per tenebrosum et sordidum egressum Petr., quia aditu prohibebantur, egressus obsidens T., egressus fluminis O. ustje; pren. (ret.): libero egressu memorare T. svobodno oddaljujoč se od predmeta.

eh

1. eh und jeh nekdaj; seit eh und jeh od nekdaj; wie eh kot nekdaj

2. (sowieso) itak

Ei, das, (-s, -er) jajce, bei Insekten und kleinen Tieren: jajčece; figurativ Eier denar; 100 Eier 100 mark; Sport bei der Skifahrt: preža; Eier legen nesti jajca, figurativ odmetavati bombe; Eier ausbrüten valiti; aus dem Ei schlüpfen/kriechen zvaliti se; ein Ei trennen ločiti rumenjak od beljaka; ein Ei legen , znesti jajce, (scheißen) posrati se; ein dickes Ei neprijetna/dvomljiva zadeva; dicke Eier haben biti spolno bolan; das Ei des Kolumbus Kolumbovo jajce; wie aus dem Ei gepellt kot iz škatlice; wie auf (rohen) Eiern kot po jajcih; sich gleichen wie ein Ei dem anderen biti si podoben kot jajce jajcu

Eid, der, (-es, -e) prisega; einen Eid leisten/ablegen priseči; jemanden einen Eid abnehmen zapriseči koga, terjati prisego od; unter Eid pod prisego; an Eides statt namesto prisege; den Eid brechen prelomiti prisego

einsargen položiti v krsto; der kann sich einsargen lassen ta tako in tako ni za nobeno rabo, od tega ni nobene koristi

Einzelne², das, Einzelnes

1. Philosophie posamezno (vom Einzelnen zum Allgemeinen od posameznega k občemu)

2. ins Einzelne/im Einzelnen v podrobnosti, v podrobnostih

ekolog samostalnik
(strokovnjak) ▸ ökológus
Načrtom Cinkarne ekologi nasprotujejo že od vsega začetka. ▸ Az ökológusok már a kezdetek óta ellenzik a cinküzem terveit.
Sopomenke: naravovarstvenik

ekskluzívno prislov exclusively; solely; exclusive

od št. 3 do št. 15 ekskluzívno from no. 3 to no. 15 exclusive (ali to no. 15 excluded)

ekvator samostalnik
1. (na Zemlji) ▸ Egyenlítő [lastno ime] ▸ egyenlítő [občno ime]Zemlja ima največji obseg svoje širine na ekvatorju. ▸ A Föld legnagyobb szélessége az Egyenlítőnél van.

2. (na planetu) ▸ egyenlítőPodrobne slike razkrivajo sistem tektonskih prelomov na luninem ekvatorju. ▸ A részletes képek tektonikus törésrendszert fednek fel a Hold egyenlítőjén.

3. astronomija (nebesni ekvator) ▸ egyenlítő [égi]
Krokar (Corvus), ozvezdje tik pod ekvatorjem, eno od 48 ozvezdij, znanih starim Grkom. ▸ A Holló (Corvus) csillagkép közvetlenül az egyenlítő alatt az ókori görögök által ismert 48 csillagkép egyike.
Povezane iztočnice: nebesni ekvator