mesomelās -anos, m (gr. μεσομέλας) „na sredi črn“, mezomélas, nam neznan dragulj: Plin.
Messegeschäft, das, na sejmu sklenjeni posel
metal moški spol kovina; ruda; ton, zvok glasu; godba na pihala
metal blanco bela kovina, alpaka
metal nativo, metal virgen čista kovina
metal precioso plemenita kovina
el vil metal (fig) denar
plancha de metal kovinska plošča, pločevina
Metalldampflampe, die, žarnica na kovinsko paro
metallicus 3 (metallum) kovinski: natura, molybdaena Plin., pecunia Cass. kovan, loca Cod. Th.; subst. metallicus -ī, m
1. rudar, rudokop: Plin., Cod. I.
2. obsojenec na težko delo v rudnikih: ex effractore erit metallicus Aug., Ulp. (Dig.).
metànisati -išēm
1. globoko se klanjati in padati na tla pred sveto podobo: stupi pred ikonu, prekrsti se i triput metanisa
2. ekspr. suženjsko se plaziti pred kom
metanizzare v. tr. (pres. metanizzo)
1. metanizirati; oskrbeti, oskrbovati z metanom; uporabljati zemeljski plin (v gospodinjstvu)
2. avto metanizirati, preurediti vozilo na plinski pogon
Metergewicht, die, Eisenbahn teža na tekoči meter
Metersekunde, die, Physik meter na sekundo
Meterware, die, metrsko blago, blago na metre
métrage [metraž] masculin merjenje na metre (d'un tissu tkanine); metrska mera, metrsko število; dolžina, metraža (filma)
film masculin de long, court métrage dolgo-, kratkometražen film
metropolitano
A) agg.
1. metropolitanski, ki se nanaša na metropolo, glavno mesto
2. metropolitski
3. voj.
truppe metropolitane enote iz matične države
B) m mestni prometnik
metuō -ere -uī (metus)
I. intr. bati se za koga ali kaj, v strahu biti, biti v skrbeh za kaj, zaradi česa, na skrbi biti komu kdo ali kaj (metuere = bati se premišljeno in iz previdnosti, spoznavajoč zlo ali nesrečo, ki grozi; timere = bati se sluteč nevarnost in zavedajoč se svoje nemoči; vereri = bati se zaradi kakega nravstvenega vzroka, poseb. iz skromnosti, svetega strahu, spoštovanja ipd.); abs.: oderint, dum metuant Suet., sic qui cupit aut metuit H., metuentem vivere H. v strahu živeti; s praep.: de suā vitā Ci., de coniuge O., ab Hannibale L. bati se Hanibala, metui a Chryside Ter. pričakoval sem hude stvari od Hrizide, pro aliquā re Cels., Petr.; z dat.: Ap., pueris Pl., moenibus patriae, castris L., metuunt matres iuvencis H., inopi metuens formica senectae V.; z odvisnim vprašalnim stavkom: metuo, quot patres fuerint Pl. plašno sem radoveden, kar bojim se izvedeti, metui, quid futurum esset Ter. strahoma sem pričakoval, metuo, quid agam Ter. skrbi me (= ne vem); podobno: nec metuam, quid de me iudicet heres H.; non metuo, quin … : Pl. ne dvomim, da … —
II. trans.
1. bati se koga ali česa: Enn. ap. Ci., Ca., Pl., Ter., Varr. idr., aliquem Ci., bellum, umbram suam Ci., omnia O., vertere pallor tum parochi faciem nil sic metuentis ut acris potores H., m. insidias ab aliquo Ci., periculum ex iis S., ex optimis periculum sibi, a pessimis dedecus publicum T., simul tantam in medio crescentem molem sibi se posteris metuebant, ut … L., maluit se diligi quam metui N.; s finalnim stavkom: Pl., Ter., H., Corn. idr., quod metuis, ne accidat Ci. da bi se zgodilo, da se zgodi, metuit, ut calamitatem sustinere posset Ci. da ne bo mogel, metuit, ne sibi fides habita non esset Cu. da niso držali besede; impers.: at enim, ne vel aliena polluat libido, metuitur Aug.; z inf. = bati se, plašiti se, ne upati si, ne hoteti: Pl., Cat., Plin., metuo liberam vocem innocentis audire Cu., cum his in campo dimicare Corn., reddere soldum H. ne hoteti vrniti glavnice, metuit tangi H. ali fides metuit culpari H. se ne da, penna metuens solvi H. neminljiva krila.
2. occ.
a) bati se, plašiti se koga, spoštovati koga, izkazovati komu strahospoštovanje, čutiti bojazen pred kom: patrem Ter.
b) = cavere varovati se, čuvati se, paziti se, izogibati se koga, česa: nocentem corporibus austrum H. — Od tod adj. pt. pr. metuēns -entis (z gen.) boječ se česa, plašen, v strahu pred kom ali čim, glede česa, tesnobnih občutkov, v skrbeh, zaskrbljen glede česa: consul legum metuens L., metuens pericli V., metuens futuri H., alterius viri metuens castitas H., Roma metuens domini Lucan., metuens virgae Iuv., captivitatis metuens Ap., metuentior deorum O. bogaboječ, metuentior nudae O., metuentior in posterum T.; gerundiv metuendus 3 strašen, strahoten, grozen, grozeč: multae metuendaeque res Ci., metuens magis quam metuendus S., ut magis contemnendus quam metuendus videretur Iust., si quando metuendos vos praebituri estis L., istic nunc, metuende, iace V.; z dat.: omnibus metuenda arma Iust.; z gen.: belli (v boju) metuenda virago O.; subst. n. pl.: multa ac metuenda O., pro bone Iuppiter, quam bona res est ignoratio metuendorum Iul. Val.
Opomba: Pt. pf. nimis ante metūtum Lucr. česar so se prej preveč bali; inf. pr. pass. metuīrī: Dig.
mezzanine [mɛdzanin] féminin
1. mednadstropje, mezanin; okno v mezaninu
2. théâtre sedeži na balkonu nad ali pred sedeži v parterju
mi-chemin, à [amišmɛ̃] adverbe na pol pota
rester mi-chemin obtičati na pol pota
s'arrêter mi-chemin ne doseči cilja
mi-clos, e [miklo, z] adjectif na pol zaprt, priprt