Franja

gorák | gôrek (gôrka -o)

A) adj.

1. (topel) caldo:
gorka jed piatto caldo
gorka obleka abito caldo
gorka sapa vento caldo
gorko vreme tempo caldo

2. (nenaklonjen, sovražen) ostile:
biti gorek komu portare rancore a qcn., avercela con qcn.

3. pren. vivo, ardente, caloroso, intenso; amaro:
gorka prošnja ardente preghiera
gorka želja vivo desiderio
gorko razočaranje amara delusione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti gorke krvi essere di temperamento vivace
novico nesti gorko na ušesa riferire subito, seduta stante
pren. (tudi iron.) ta bo šla gorka v nebesa andrà diritto in paradiso

B) gôrki (-a -o) m, f, n
biti na gorkem essere al caldo
še nič gorkega ne imeti v želodcu essere ancora digiuni
povedati komu nekaj gorkih fare una strapazzata a qcn.
primazati, prisoliti komu par gorkih prendere qcn. a scapaccioni

gordien, ne [gɔrdjɛ̃, ɛn] adjectif gordijski

nœud masculin gordien gordijski vozel
trancher le nœud gordien presekati gordijski vozel, izvesti nasilno rešitev

gordo debel, mesnat, tolst; trd (voda); velik(anski); robat; bogat, mogočen, silen

perra gorda novec za 10 stotink
premio gordo glavni zadetek v loteriji
¡ésta si que es gorda! tu se pa že vse neha!
hacer la vista gorda delati se, kot da nič ne vidimo
buenas y gordas lepa stvar!
estar muy gordo biti zelo debel

goréti to burn; to blaze; to be on fire, to be consumed by fire

gorí! fire!
kje gorí? where is the fire?
to ne gorí that does not burn
vžigalica ne gorí the match does not strike
goréti od radovednosti to be consumed by curiosity
goréti od želje to burn with desire, to be eager (ali fervent ali zealous ali keen on)
hiša gorí the house is on fire
v mestu gorí there is a fire in town
začeti goréti to catch fire
tu mi gorí pod nogami (figurativno) this place is too hot for me
gorelo mu je pod nogami (figurativno) he wanted to be off

goréti (-ím) imperf. ➞ zgoreti

1. bruciare, ardere:
ogenj gori v kaminu il fuoco arde nel camino

2. pren. bruciare:
glava mu gori la testa gli brucia

3. pren. (biti v veliki meri, kazati se v veliki meri, biti čustveno vznemirjen) ardere, bruciare:
v njem je gorela strast dentro gli bruciava la passione
goreti od ljubezni, sovraštva, želje ardere di amore, di odio, dal desiderio (di)

4. (kazati veliko navdušenje za) amare appassionatamente, ardere d'amore per, bruciare di; essere appassionato di:
goreti za domovino amare la patria
goreti za šport essere appassionato dello sport
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
saj ne gori (voda), saj mu še ne gori nad glavo perché tanta fretta, tanta premura?
srce mu gori zanjo è innamorato di lei
pren. goreti pod nogami, petami essere in grave pericolo, bruciare (a qcn.) sotto i piedi
bežati, kot bi tla gorela pod nogami scappare a gambe levate
igre gori fuoco
PREGOVORI:
če bi nevoščljivost gorela, ne bi bilo treba drv se l'invidia fosse febbre, tutto il mondo l'avrebbe

gorge [gɔrž] féminin grlo, goltanec, žrelo; ozek vhod; soteska; (ženske) prsi

gorge chaude meso živih ali pravkar ubitih živali za hrano pticam roparicam
j'ai mal à la gorge grlo me boli
avoir une gorge opulente, plantureuse imeti bujne prsi
j'ai le couteau à la gorge (figuré) nož mi je nastavljen na vrat
j'ai la gorge sèche imam suho grlo
avoir la gorge prise biti hripav
s'arrêter dans la gorge (beseda) obtičati v ustih (od začudenja)
arroser la gorge grlo zaliti, zvrniti ga kozarček, piti
couper la gorge à quelqu'un komu vrat prerezati, zaviti
s'entrecouper la gorge pobijati se med seboj
crier à pleine gorge, à gorge déployée vpiti na vse grlo, na ves glas, dreti se
faire des gorges chaudes glasno se smejati, norčevati se (de iz)
mettre le couteau, le poignard, le pistolet sur la gorge de quelqu'un komu nož, bo-dalo, pištolo na vrat nastaviti
prendre, saisir, tenir quelqu'un à, par la gorge za vrat zgrabiti, daviti koga, figuré uporabiti silo proti komu, prisiliti koga
la fumée me prend à la gorge dim me duši
rendre gorge bljuvati, bruhati, povračati; vrniti, kar je bilo nedovoljeno pridobljeno
faire rentrer à quelqu'un les paroles dans la gorge prisiliti koga, da prekliče svoje besede
cela m'est resté dans la gorge tega ne morem pozabiti, dopustiti
sauter à la gorge de quelqu'un komu za vrat skočiti
serrer la gorge (figuré) vrat zadrgniti
tendre la gorge vrat iztegniti, figuré ne nuditi odpora

gȍrī -ā -ē, komp. od zao hujši, slabši: sve gori od gorega eden hujši od drugega; nije s -ega ne bo slabo

gorjé (-á)

A) n dolore, pena, sofferenza, tribolazione, tormento:
prizadejati komu veliko gorje arrecare a uno grandi sofferenze

B) gorjé inter.

1. (izraža grožnjo, svarilo) guai:
gorje, če ne boš molčal guai a te se parli
gorje premaganim guai ai vinti!, vae victis!

2. guai, povero; ahi:
gorje meni ahimé, povero me
gorje jim, če ne pride pomoč guai a loro, se non arrivano gli aiuti

goskica samostalnik
1. (mladič; majhna gos) ▸ kisliba [mladič] ▸ kis liba [majhne rasti] ▸ libácska
V kurniku za hišo ima gos in gosaka z dvema goskicama. ▸ A ház mögötti tyúkólban van egy liba és egy gúnár két kislibával.

2. izraža negativen odnos (nepreudarna, nespametna ženska) ▸ libácska
Zanj sem samo goskica, ki tako ali tako nič ne ve. ▸ Buta kis liba vagyok számára, aki semmit sem tud.

gospód (-a) m

1. signore:
(v nagovoru s pristavkom poklica) gospod doktor, gospod inženir, gospod profesor dottore, ingegnere, professore
da, gospod! sissignore; voj. signorsì
ne, gospod nossignore; pog. signornò

2. (mož, soprog) marito, signore; padrone

3. (duhovnik) prete:
študirati za gospoda studiare per prete
poslati po gospoda mandare per il prete

4. (kot pristavek k imenu duhovnika) don:
gospod Golob don Golob

5. (moški odličnega vedenja; moški, ki udobno živi) signore:
on je (pravi) gospod è un vero signore
biti gospod fare il signore

6. (pripadnik plemiškega stanu) signore;
fevdalni, zemljiški gospod feudatario

7. Gospod rel. (Kristus, Bog) Signore, Dio, Gesú Cristo:
Gospod ga je poklical k sebi ha reso l'anima a Dio
pren. zaspati v Gospodu addormentarsi nel bacio del Signore
pog. Gospod Bog Domineddio
PREGOVORI:
kakršen gospod, tak sluga quando il padrone zoppica il servo non va dritto

gospodár (hiše, stanovanja) householder, landlord; (delodajalec) employer, master, ZDA boss; (kmetovalec) farmer; husbandman, pl -men; (oblast) lord, master, ruler

biti svoj gospodár to be one's own master, to be independent, žargon to be on one's own
brez gospodárja without a master
otroci brez gospodárja waifs and strays pl
stvari brez gospodárja unclaimed (ali unowned, ownerless) property
živali brez gospodárja stray animals, strays pl
neomejen gospodár absolute ruler, despot
on je dober gospodár he manages well
ona je gospodár v hiši, v družini (»nosi hlače«) she wears the trousers
nihče ne more služiti dvema gospodárjema no man can serve two masters
kakšen gospodár, takšen sluga like master, like man

gospodár amo m ; dueño m ; patrón m ; jefe m

hišni gospodar amo de (la) casa
biti gospodar v hiši mandar en su casa
biti gospodar nad čem dominar sobre a/c; ser dueño de a/c
nihče ne more služiti dvema gospodarjema ninguuo puede servir a dos señores; no se puede repicar y andar en la procesión
kakršen gospodar, takšen hlapec cual el dueño, tal el perro

got [gɔt] preteklik & pretekli deležnik od get

I have got to moram
pogovorno to have got'em all biti zelo elegantno oblečen
ill got ill spent krivično pridobljeno imetje nam ne prinese sreče, kar hudič priveka, nima teka

gotòv (pripravljen) prêt, préparé ; (končan) fini, terminé, achevé ; (siguren) sûr, certain

za gotov denar au comptant
gotov sem (z delom) j'ai fini (ali terminé)
nisem gotov je ne suis pas sûr

gotòv (-óva -o)

A) adj.

1. fatto, finito; approntato, pronto:
knjiga bo kmalu gotova il libro sarà pubblicato tra poco
obleka še ni gotova il vestito non è ancora finito, pronto
večerja je gotova la cena è pronta, è in tavola
gost. jedi po naročilu in gotove jedi piatti su ordinazione e piatti del giorno
biti s čim gotov aver finito qcs., sbrigare qcs.
z zidanjem hiše bom kmalu gotov la casa è bell'e finita
pri zdravniku sem bil hitro gotov dal medico mi sono sbrigato presto
pojdimo, smo že gotovi su andiamo, siamo già pronti

2. sicuro, certo:
rešiti koga gotove smrti salvare qcn. da morte sicura
letnica ni čisto gotova la data, l'anno non è del tutto certo
biti gotov česa essere certo di qcs.

3. (prepričan, zamozavesten, odločen) convinto, sicuro, certo, deciso:
ljudem je všeč njegov gotovi nastop alla gente piace il suo fare deciso
glas ji je bil čedalje manj gotov la sua voce era sempre più insicura

4. (v gotovini) in contanti:
gotov denar contanti
gotovo plačilo pagamento in contanti

5. (neki, nekateri) certo, dato:
o gotovih stvareh je bolje molčati di certe cose è meglio non parlare

B) gotóvi (-a -o) m, f, n
priti na gotovo venire a cose bell'e fatte
o čem ne vedeti nič gotovega di qcs. non sapere niente di sicuro

gotóvo certainly; sure, surely; positively

gotóvo! certainly! for sure!, ZDA sure!
popolnoma gotóvo (humoristično) as sure as eggs is eggs; as sure as death and taxes
nekaj je gotóvo one thing remains certain
čisto gotóvo (zanesljivo) without fail, assuredly
tako gotóvo kot živim as sure as I live
to gotóvo ne more biti njen brat it surely cannot be her brother
vrata so gotóvo odprta the door is sure to be open
gotóvo bo prišel prvi he is sure to come first
počasi, a gotóvo slowly, but surely

gotóvo certainement, sûrement, avec certitude, bien sûr

prav gotovo à coup sûr, immanquablement
gotovo pride il ne manquera pas de venir, il viendra à coup sûr
ni gotovo, če … il n'est pas certain que … (+ subjunktiv), il reste à savoir si …

gotóvo adv. sicuro, sicuramente, di sicuro; certamente:
gotovo pridem vengo di sicuro
'Ali mi boste to naredili do jutri?' 'Gotovo, nič ne skrbite!' 'Me lo fa entro domani?' 'Sicuro, non si preoccupi!'

gotóvost certainty; sureness; arhaično surety; (zanesljiva stvar) VB žargon cert, dead cert, ZDA žargon cinch; (pripravljenost) readiness

ne morem trditi z gotóvostjo I cannot state with certainty (ali positively), pogovorno I can't say for sure
ugotoviti gotóvost dejstva to establish the certainty of a fact

Gott, der, (-es, Götter) bog, Bog; o Gott! o bog!; o mein Gott! o moj bog!; Gott der Allmächtige vsemogočni Bog; Grüß Gott! Živijo!; Helf Gott! bog pomagaj!; Gott sei Dank! Hvala bogu/Bogu!; Gott und die Welt vsi, vse mogoče; weiß Gott (nicht gut) prav zares (ne dober); der Mensch denkt, Gott lenkt človek obrača, Bog obrne; in Gottes Namen v božjem imenu; Götter in weiß bogovi v belem (zdravniki)