Franja

prō-tegō -ere -tēxī -tēctum (prō in tegere)

1. spredaj pokri(va)ti, spredaj zakri(va)ti: V., O., Col., Plin., Sen. tr., Sil. idr., remigem … scutorum testudine armati protegebant Cu., cratibus rates, aliquem scutis C., tabernacula protecta hederā C., protegendi corporis memor L., protectum in acie hostium manibus eripi Ci.; z gr. acc.: scutis protecti corpora longis V., protectus hominem equumque O. pokrivajoč si (s tem) človeško in konjsko telo; occ. kaj oskrbeti s pristreškom (nadstreškom, napuščem, predstrešjem), narediti (delati) pristrešek pri čem: aedes Ci., in suo (pri svoji hiši) Ulp. (Dig.), servitus protegendi S.

2. metaf.
a) zasloniti (zaslanjati) = (za)ščititi, (za)varovati: Iuv., Plin. iun. idr., ego iacentem et spoliatum defendo et protego Ci., regem L., portus naves ventis protegit C., aliquem ab impetu ferarum Sen. ph., Haterius Augustae precibus protegebatur T., favore numinis protectus ab irā alicuius Lucan., status protectus Cod. I. zavarovan(o).
b) odvrniti (odvračati), zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati): hiemes Stat.
c) skri(va)ti: insidias risu Iust., parricidii immanitatem metu maiore Q., nequitiam supercilio truci Vell.

prōtēlō -āre -āvī -ātum (prōtēlum)

1. (od)poditi, odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), v beg (po)gnati (poganjati), zapoditi, odstraniti (odstranjevati), odpraviti (odpravljati): tertio Romanos impetu suo equites Sis. ap. Non., patriā protelātum esse saevitiā patris Turpilius ap. Non., ne te iratus suis saevidicis dictis protelet Ter., exitium commune Ap., cladem de vestris manibus Ap.

2. metaf.
a) spraviti, pripeljati, privesti, dovesti kam: aliquem in portum divinae clementiae Tert., ignorantiam in occasionem Tert.
b) odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), odgoditi na poznejši čas, odlašati s čim, kaj: diem, causam, litem Icti.
c) podaljš(ev)ati komu življenje, ohraniti (ohranjati, ohranjevati) življenje komu: sescenta milia hominum protelavit Tert.

protestar ugovarjati; napadati, spodbijati; zagotavljati; javno izpovedovati (vero); ameriška španščina ponuditi

protestar de a. slovesno zagotavljati, zatrjevati kaj

proti¹ [ó] prislov

1. dagegen
biti proti gegen (etwas) sein, dagegen sein
imaš kaj proti? hast du (etwas) dagegen?
glas proti die Gegenstimme (s štirimi glasovi proti mit vier Gegenstimmen)

2. z glagoli: dagegen-, entgegen- (delovati dagegenwirken, entgegenarbeiten, entgegenwirken, imeti povedati entgegenhalten, nastopiti entgegentreten, postaviti proti sovražniku dem Feind entgegenstellen)

próti contre, contrairement à, à l'encontre de, envers ; (smer) vers ; (v primerjavi) auprès de, en comparaison de

proti moji volji contre ma volonté (ali mon gré), malgré moi
proti vsakemu pričakovanju contre toute attente, contrairement à toute attente
proti koncu leta vers la fin de l'année
proti severu vers le nord
proti soncu vers le soleil
proti večeru vers (ali sur) le soir
proti sedmi uri vers (les) sept heures, sur les sept heures
(stvari, ki so) za in proti le pour et le contre
biti proti čemu être contraire à quelque chose, y être opposé
nimam nič proti je n'ai rien contre, j e n'y vois pas d'inconvénient, je ne m'y oppose pas, je veux bien
plavati proti toku nager contre le courant (ali à contre-courant)
stavim 10 : 1, da je parie dix contre un que
zaščititi kaj proti mrazu protéger quelque chose contre le (ali du) froid
plačati proti pobotnici payer en échange d'une (ali contre) quittance
to ni nič proti temu, kar smo videli ce n'est rien en comparaison de ce que nous avons vu

próti

A) adv. contro:
biti proti essere contro, essere contrario
govoriti proti parlare contro

B) prep.

1. (za izražanje cilja premikanja) verso, a:
dim se dviga proti nebu il fumo si alza al, verso il cielo
držati steklo proti svetlobi tenere il vetro contro la luce, controluce

2. (za izražanje premikanja, ki je nasprotno drugemu premikanju) contro:
jadrati, pluti proti vetru veleggiare, navigare contro vento
gladiti proti dlaki lisciare contro pelo

3. (za izražanje bližine časovne meje) verso:
priti proti večeru venire verso sera

4. (za izražanje odpora) contro:
bojevati se proti sovražniku lottare, combattere contro il nemico, col nemico
pritožiti se proti odločbi fare ricorso contro il decreto

5. (za izražanje česar delovanje je treba preprečiti, čemur se je treba izogibati) contro:
cepiti proti davici vaccinare contro la difteria
tablete proti glavobolu compresse contro il mal di testa; antinevralgici

6. (za izražanje neujemanja z vodili) contro:
storiti kaj proti pravilom fare qcs. contro le regole

7. (za izražanje čustvenega razmerja) verso, nei confronti di:
biti pozoren proti starejšim essere rispettoso nei confronti delle persone anziane

8. (za izražanje sorazmerja) a:
domače moštvo je zmagalo z dva proti ena (2: 1) la squadra locale ha vinto due a uno (2: 1)
načrt v merilu 1:200 progetto su scala, in scala uno a duecento

9. (v primeri z) a confronto con, rispetto a:
moje težave so majhne proti tvojim i miei disturbi sono modesti rispetto ai tuoi

10. (za izražanje okoliščin, pogojev za uresničitev česa) dietro:
vrniti proti nagradi restituire dietro ricompensa
proti plačilu, potrdilu contro pagamento, contro ricevuta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dvigniti roko proti komu alzare le mani su qcn., picchiare qcn.
iti proti koncu stare per finire
iti proti sedemdesetim, osemdesetim avvicinarsi alla settantina, all'ottantina
imeti kaj proti komu avercela con qcn.
pren. plavati proti toku nuotare, andare controcorrente
pren. on je muha proti tebi rispetto a te è insignificante
fot. fotografirati proti svetlobi fotografare controluce
med. cepivo proti davici vaccino antidifterico
med. preparat proti krčem antispastico
farm. preparat proti glistam antielmintico
farm. preparat proti kašlju tossifugo
farm. preparat proti vročini antipiretico
naprava proti kraji antifurto
navt. proti krmi, proti kljunu a poppavia, a proravia
proti nezgodam antinfortunistico
agr. sredstvo proti rastlinskim zajedavcem anticrittogamico
farm. sredstvo proti revmi antireumatico
sredstvo proti rjavenju antiruggine
farm. preparat proti steklini antirabbico
proti svoji volji controvoglia, obtorto collo lat.
sredstvo proti toči antigrandine, grandinifugo
avt. sredstvo proti zmrzovanju anticongelante

protokól (zapisnik) procès-verbal moški spol ; (diplomacija) protocole moški spol

dati kaj na protokol faire inscrire (ali faire figurer) au procès-verbal
sestaviti protokol dresser (ali établir) un procès-verbal, verbaliser
šef protokola chef moški spol du protocole

prō-tollō -ere (prō in tollere)

1. (iz)prožiti, (po)moliti (pomaljati), iztegniti (iztegovati, iztezati), stegniti (stegovati): manum Pl.

2. metaf.
a) odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), odgoditi na poznejši čas, odlašati s čim, podaljš(ev)ati kaj: lustrum hoc unum Luc., mortem sibi, vitam in crastinum Pl., neque ultra decimum mensem fetura protolli potest Gell.
b) pass. protolli (o glasu) dvigniti (dvigovati) se, povzdigniti (povzdigovati) se, (po)višati (poviševati) se: vox a minore solita ad maiorem protolli Amm.

prō-trahō -ere -trāxī -tractum (prō in trahere)

1. naprej (z)vleči, (pri)vleči, spraviti (spravljati) (kam iz česa): Pl., Acc. ap. Non., Lucr., Pr., Val. Max., Suet., Cels. idr., aliquem hinc in convivium Ci., Calchanta in medios V., eum e tentorio T., pedibus informe cadaver protrahitur V.; metaf.: ad paupertatem protractus Pl. pahnjen v revščino; occ. (pri)siliti, (pri)gnati (priganjati): eum ad operas mercennarias Ci., aliquem ad indicium L., profugos ad arma Sil., ad gestum pueros Lucr.

2. metaf.
a) na dan spraviti (spravljati), razode(va)ti, razkri(va)ti, objaviti (objavljati): Vell., Val. Max. idr., nec mens indicio latitantes versus amicos protraheret O., per indicium facinus L., auctorem se nefandi facinoris L.
b) zavleči (zavlačevati), zategniti (zategovati, zatezati), podaljšati (podaljševati), potegniti (vleči), nadaljevati: convivia in primam lucem, epulas a medio die ad mediam noctem Suet., ad ultimum certamen, ad vesperam Amm., bellum Cimbricum protrahebatur Eutr. se je vlekla; abs.: is quinque horas protraxit Lact. je živel še pet ur.
c) raztegniti (raztegovati, raztezati), razširiti (razširjati) veljavo na kaj, (po)množiti (pomnoževati): hoc usque ad Graecum sermonem Ulp. (Dig.), rapacissimi victoris insolentiam dicti tum ore Val. Max.

Opomba: Sinkop. obl.: protraxtis (= protraxistis) Sil.; protraxe (= protraxisse) Lucr.

prōva f

1. preizkus, preizkušnja; izkušnja:
assumere in prova vzeti na preizkus
conoscere qcs. per prova poznati kaj iz izkušnje
essere a prova di bomba pren. biti neprebojen
far buona prova izkazati se
mettere alla prova preizkusiti
non reggere alla prova ne zdržati preizkušnje
sostenere una prova scritta delati pisni izpit
a tutta prova preizkušen
banco di prova pren. preizkusni kamen
la prova del fuoco pren. ognjeni krst
alla prova dei fatti konkretno, v konkretnem primeru

2. poizkus

3. pričevanje, dokument; pravo dokaz:
prove alla mano dokazano, s konkretnimi dokazi
fino a prova contraria do nadaljnjega
assolto per insufficienza di prove oproščen zaradi nezadostnih dokazov

4. gled. skušnja, vaja:
prova generale generalka

5. mat. preizkus
PREGOVORI: alla prova si scortica l'asino preg. v nevarnosti se pokaže, koliko veljaš

prō-vehō -ere -vēxī -vectum (prō in vehere)

I. act.

1. naprej (od)peljati, naprej voziti, naprej spraviti (spravljati), odpeljati, odvesti (odvajati), odpeljati, odvoziti (odvažati): Pl., Lucr. idr., aliquem longius Cu., saxa navis provehit Plin. iun., in Hispaniā alvos apum mulis provehunt Plin.; pren.: vitam in altum Lucr. na odprto (globoko) morje nevarnosti.

2. metaf.
a) (predaleč) (za)peljati, zanesti (zanašati): Sen. ph. idr., vestra benignitas provexit orationem meam Ci., Sulpicium longius quam voluit popularis aura provexit Ci., haec spes provexit, ut decurrerent L., epulantium comitas provexit omnes ad largius vinum Cu. k obilnejšemu uživanju vina, da so obilneje uživali vino.
b) (pri)peljati do česa, kam, pospešiti (pospeševati): vim temperatam di provehunt in maius H.; occ. pospešiti (pospeševati), (po)višati (poviševati), povzdigniti (povzdigovati): Plin. iun., Iust., Vell., Suet., Front. idr., ecquo te tua virtus provexisset? Ci., aliquem ad summos honores L., dignitatem a Domitiano longius provectam T.; z dvojnim acc.: Aur. idr., aliquem provehere militiae rectorem Amm. —

II. pass. dep.

1. naprej se peljati, naprej se pomakniti (pomikati), odriniti (odrivati), (od)peljati se, (od)pluti, (od)jadrati: Plin. idr., provehimur portu V. iz pristan(išč)a, cum classe freto Siciliae provehi C., huc provecti V., naves provectae in altum, naves provectae a terra C.; pren.: ipsa sibi imbecillitas indulget in altumque provehitur imprudens Ci.; occ. odjahati, odjezditi: paullum ab suis equo provectus L.

2. metaf.
a) dalje (naprej, predaleč) iti, zaiti, dati (pustiti) se zapeljati (zanesti): longius in amicitiā provehi Ci. pot v prijateljstvu še nekoliko (skupaj) nadaljevati, sentio me longius provectum quam … Ci., studio rusticarum rerum provectus sum Ci., largitione, ambitu eo usque corruptionis provectus est, ut … T., in maledicta provehi L., quid ultra provehor? V. kaj še dalje (še naprej) govorim?
b) (časovno) naprej se pomakniti (pomikati): provectus aetate N. ali annis L. prileten, v visoki starosti, longius aetate provectus Ci. = provectior aetate Iul. Val. ali senectute Arn. že bolj v letih, virgo provectior Sen. ph. priletnejša (naspr. puella), sim provectior Nestore Aus., postquam provecta iam senectus T. v visoki starosti, ko se je bil postaral, provecta nox erat T. bilo je že pozno v noč, provecto die Ap. ko je bil že beli dan, ko je bilo že sredi belega dne, provectum est (sc. bellum) T. se je zavlekla.
c) napredovati, povzpeti se, dokopati se do vrha: ut in eo provehatur, ne ultra nostra provehantur Q., e gregariis ad summa militiae provectus T., Agrippinae gratiā provectus T.

proverb [prɔ́vəb] samostalnik
pregovor

to a proverb obče znan, ki je prišel v pregovor
to be a proverb for biti obče znan za kaj

provide [prəváid]

1. prehodni glagol
preskrbeti, oskrbeti, opremiti, dobaviti (with kaj, s čim)
pravno določiti, predpisati, pripraviti (zakon, pogodbo)

2. neprehodni glagol
preskrbeti se (si), oskrbeti se (si), zavarovati se (against pred)
skrbeti (for za)
računati s čim, pripraviti
pravno predpisati, določiti (that da)

ekonomija to provide payment preskrbeti kritje, poskrbeti za plačilo
to provide an opportunity nuditi priložnost
to provide against zavarovati se pred, varovati se; pravno preprečiti
pravno the law provides that zakon določa, da
to provide for the needs opraviti naravne potrebe

prō-videō -ēre -vīdī -vīsum

1. prvi ali prej videti (in pozdraviti), pred seboj, od daleč, v dalj(av)o videti: Kom., Cels. idr., excusat, quod non providisset eum H., iacula in tenebris, ubi, quid petatur, procul provideri nequeat, inutilia esse L., providere navem Suet., e cuius (sc. phengitis lapidis) splendore per imagines, quidquid a tergo fieret, provideret Suet. Klas. le

2. metaf.
a) naprej (v bodočnost, v prihodnost) videti, pre(d)videti (pre(d)videvati): Pac. ap. Gell. idr., plus animo providere et praesentire C.; z obj.: Lucr., Iust. idr., medicus morbum ingravescentem ratione providet Ci., quae multo ante provideram Ci., omnia providens et cogitans et animadvertens deus Ci.; pass.: ante provisa tempestas Ci.; z ACI: quod fore Caesar providerat C.; z odvisnim vprašalnim stavkom: est boni consulis providere, quid futurum sit Ci.
b) (po)skrbeti za kaj; abs. = biti previden, biti na oprezu, oprezovati, opazovati; z dat.: Pl., Corn. idr., rei frumentariae C., saluti vestrae Ci., vitae hominum Ci., cui rei non erat provisum ab iis C.; abs.: Ter., ni consules providissent L., actum de te est, nisi provides Ci.; s finalnim stavkom: L., ut in perpetuā pace esse possitis, providebo Ci., provideat (naj poskrbi = naj prepreči) ne palam res agatur Ci.; proviso (abl. abs.) T. previdno, pazljivo, oprezno.
c) vnaprej preskrbeti (preskrbovati), priskrbeti (priskrbovati), oskrbeti (oskrbovati), dobaviti (dobavljati), prirediti (prirejati), pripraviti (pripravljati), ukreniti (ukrepati), kar je treba; z acc.: Petr., Vell. idr., arma, frumentum L., rem frumentariam, frumentum exercitui, frumentum in hiemem C., ea, quae ad usum navium pertinent C., multa Ci., multum in posterum Ci., consilia in posterum Ci. vse previdno pripraviti za prihodnost; pass: Ci., provisis etiam heredum in rem publicam opibus T. vnaprej utrdivši tudi oblast svojih dedičev nad državo, omnia velut adversus praesentem Hannibalem cauta provisaque fuerunt L.; z de: de re frumentariā C., de Brundisio atque illā orā Ci. — Od tod adj. pt. pr. prōvidens -entis, adv. prōvidenter previden, pazljiv, oprezen: homo Ci., dux cautus et provedens L., satis providens S., id ad eas res est providentius Ci. ep., providentissimus quisque T., providentissimus homo Plin. iun., providenter exornare S., quanto prudentius Ps.-Q. (Decl.), prudentissime constituere aliquid Ci.

prōvidus 3 (prōvidēre)

1. (v)naprej videč, v prihodnost (v bodočnost) videč: mens provida Reguli H. preroški duh, opera providae naturae Ci., mens provida rerum futurarum Ci., provida futuri opinio L., veri providus augur O., inesse (sc. feminis) sanctum aliquid et providum T. nekak preroški dar.

2. skrben, brižen, skrbeč za kaj: provida cura ducis O., natura … provida utilitatum opportunitatumque omnium Ci., providus rerum vestrarum T., providum evenit T. dogodek, ki priča o božji skrb(nost)i (previdnosti), znak božje skrbnosti (previdnosti).

3. previden, pazljiv, oprezen: cautus et providus L., prudens et providus Ci., illi homines parum cauti providique fuisse putantur Ci., dispice, ne sit parum providum (z inf.) Plin. iun.; adv. prōvidē previdno, pazljivo, oprezno: eligere Plin., omnia quae a duce provide, utiliter, magnifice, constanter fiunt στρατηγικὰ habebuntur Front., ea tamen occasione ordinavit provide multa et disposuit Eutr., is virtutibus vir bonus primum sui atque inde rei publicae rector efficitur, iuste ac provide gubernans, humana non deserens M.

provision¹ [prəvížən] samostalnik
skrb, ukrep, priprava
pravno odločba, predpis
ekonomija klavzula, pogoj, pridržek; nabava, preskrba; zaloga
množina živež, zaloga živil

to make provision for pripraviti vse potrebno za kaj
to make provision against zavarovati se pred
pravno to make a provision postaviti pogoj
pravno to come within the provisions of the law soditi v zakonske predpise
pravno under usual provisions pod običajnimi pogoji
ekonomija provision of funds kritje
provision merchant (ali dealer) špecerist

provision [prɔvizjɔ̃] féminin zaloga; commerce provizija, naplačilo (odvetniku), pristojbina za posredovanje, komisijska pristojbina; kritje; znesek

en provision v zalogi
par provision začasno; medtem
provision alimentaire zaloga živil
provisions pluriel de bouche jestvine, živila
provision de courtage mešetarina
provision en dépôt, en magasin zaloga v skladišču
provisions pluriel de guerre vojne potrebščine
chèque masculin sans provision ček brez kritja
sac masculin, filet masculin, panier masculin à provisions nakupovalna torba, mreža, jerbas
faire provision de quelque chose priskrbeti si kaj; oskrbeti se s čim
faire une provision de charbon napraviti si zalogo premoga
faire provision de patience biti potrpežljiv, potrpežljivo čakati
faire ses provisions, aller aux provisions nakupiti, realizirati nakup, založiti se
les ménagères font leurs provisions au marché gospodinje nakupujejo na živilskem trgu

prōvīsor -ōris, m (prōvidēre)

1. „(vnaprejšnji) predvidovalec česa“, „vnaprejšnji razmišljevalec (pretehtovalec) o čem“ = (v)naprej videč, (v)naprej misleč na kaj, (v)naprej skrbeč za kaj: ingruentium dominationum T., utilium tardus provisor H.

2. preskrbovalec, preskrbnik, oskrbnik, oskrbovalec, dobavljalec, dobavljač, dobavitelj, dobavnik: deliciarum Aug.; occ. preskrbovalec (oskrbovalec) z živežem, vodja oskrbe z živežem (provianta), preskrbnik živeža, živežnik: civitatis Vulg.

provvista f preskrba; zaloga:
fare provvista di kaj nabaviti, nabavljati, oskrbeti se s čim

pȑst m, mest. na pr̀stu, mn. pȑsti pr̀stijū in pr̀stī in pr̂stā prsč: na svakoj ruci i na svakoj nozi imamo po pet prstiju; znati što u prste znati kaj zelo dobro; gledati komu kroz prste; imati što u malom prstu; on nije ni prstom mrdnuo ni zganil s prstom; isisati što iz prstiju izsesati kaj iz prstov; biti čistih prstiju biti čistih prstov, rok; biti s kim kao prst i nokat biti si s kom zelo blizu; biti raširenih prstiju biti zapravljivec; gledati kome na prste; dobiti po prstima; zabadati svoje prste u svaku sitnicu; imati dugačke prste; imati na svaki prst po jednu; ići na prstima hoditi po prstih; igrati na prstima plesati na prstih, na koncih prstov; na prste jedne ruke može izbrojati; krstiti se sa tri prsta križati se po vzhodnem obredu; ne vidi se ni prst pred nosom; staviti prst na usta, na čelo; omotala ga je oko -a; prst božji; biti sam kao prst