Franja

uttermost [ʌ́təmoust] pridevnik
skrajni; zadnji, najbolj oddaljeni

the uttermost parts of the earth najbolj oddaljeni deli zemlje
to pay to the uttermost farthing plačati do zadnje pare (do zadnjega novčiča)

uxōrius 3 (uxor)

1. soproge se tičoč, soprogin, ženin: Afr. ap. Fest., Suet., Arn., Dig. idr., dos O., res Ci., Q., dota, arbitrium rei uxoriae Ci. razsodba o doti (ločene) soproge, homo adulescentulus abhorrens ab re uxoriā Ter. ki mrzi ženitev (zakonski stan), potentia T., ambitus T. prizadevanje soproge, lis Sen. ph. spor (razpor) s soprogo, domač prepir, forma Favorinus ap. Gell. srednja (povprečna, navadna) lepota, imber Stat. (soprogove) solze ob smrti soproge, sub imperio uxorio esse Pl. bati se žene, biti copata; od tod subst. uxōrium -iī, n
a) uksórij, neka pijača, ki baje budi ljubezen, ljubezenski napoj: Ps.-Q.
b) samski davek, davek na samstvo (neporočenost), dača neoženjencev: P. F.

2. pesn. svoji ženi (soprogi, ljubimki) zelo ali preveč vdan, suženjsko vdan svoji soprogi: Q., Sen. rh. idr., amnis (= Tiberis) H. rečni bog, ki svoji soprogi Iliji ni mogel zavrniti nobene prošnje, pulchram uxorius urbem extruis V. iz ljubezni do Didone, uxorium se praebere Macr. biti copata.

uzvèrati se ùzverēm se splezati: uzverati se na drvo, na brdo; uzverao se do kapetana povzpel se je do kapitana, gl. tudi uzvjerati se

užit|ek¹ moški spol (-ka …) der [Genuß] Genuss, die Wonne, die Genießerfreude, die Lustempfindung
velik užitek der [Hochgenuß] Hochgenuss
užitek za ušesa der Ohrenschmaus
čutni/telesni užitki sinnliche Freuden, Sinnenfreuden množina
gurmanski užitki Tafelfreuden množina
z užitkom [genußvoll] genussvoll, [genüßlich] genüsslich, genießerisch, mit Wonne
z užitkom brati/prelistavati knjigo schmökern in
sovražen do užitkov lustfeindlich
užitov poln [genußreich] genussreich
hlepeč po užitkih [genußsüchtig] genusssüchtig
hlepenje po užitu die [Genußsucht] Genusssucht

užítek delight, enjoyment, pleasure, zest; pravo usufruct, benefit

velik užítek (pogovorno) treat
bil je pravi užítek poslušati njegovo petje it was a treat to hear him sing
z užítkom kaj napraviti to do something with zest
najti užítek v čem to get a kick out of something

V, v [ve] masculin črka v

V volt
le V de la victoire simbol zmage zaveznikov (1939 do 1945), z razprtim kazalcem in sredincem izvedeno znamenje

vadimōnium -iī, n (vas, vadis)

1. dajanje poroštva (jamstva, zagotovila, garancije), porokovanje (z jamstvom), jamčenje, garantiranje, zagotovitev, zagotavljanje, da bo kdo prišel določenega dne pred sodišče ali pa vsaj poslal pooblaščenca: Pl., Ca. ap. Gell., Varr., Val. Max., Iuv. idr., Romam vadimonii causā venire Ci., sine vadimonio disceditur Ci., vadimonium concipere Ci. spisati, facere Ci. dati (dajati) poroštvo, vadimonium ei imponere N. prisiliti koga k porokovanju, prignati koga k porokovanju, res esse in vadimonium coepit Ci. prišlo je do porokovanja, dali so si medsebojno poroštvo, eo vadimonia fieri L. tjakaj (da) naj se dajo poroštva, tam (da) naj poteka pravda, vadimonium missum facere Ci. odpustiti, est mihi vadimonium cum aliquo Ci. obvezan sem do koga v porokovanje.

2. meton.
a) prihod pred sodnika: vadimonium promittere Ci. obljubiti priti pred sodnika, obljubiti udeležiti se sodne razprave.
b) določeni dan, rok, datum, termin, nárok sodne razprave: vadimonia constituta Ci., vadimonium obire Ci., Plin. iun., P. F. ali venire ad vadimonium Ci. držati se roka, priti k sodni razpravi, naspr. v. deserere N., Ci. ne držati se roka, ne priti na sodno razpravo (obravnavo), vadimonium sistere Ca. ap. Gell., N., Ci. priti pred sodnika ob določenem roku; metaf.: tibi amatorem vadimonio sistam Ap. postavim po danem poroštvu ob roku pred sodnika, ut tu es, qui me convadatus es Veneriis vadimoniis? Pl. ki me ob roku poziva (kliče) pred Venero?

vaj|a ženski spol (-e …)

1. die Übung (bojna Gefechtsübung, dihalna Atemübung, gasilska Feuerwehrübung, govorna Sprechübung, jezikovna Sprachübung, lepopisna Schreibübung, nočna Nachtübung, protiletalska Luftschutzübung, prstna Fingerübung, stilistična Stilübung, v streljanju Schießübung, telesna Leibesübung)
pripravljalna vaja Vorübung

2. (naloga) das Übungsstück; die Übungsarbeit

3. šport die Übung (obvezna Pflichtübung, poljubna Kürübung, prosta Freiübung, na drogu Reckübung, na orodju Geräteübung, za držo Haltungsübung, za ravnotežje Gleichgewichtsübung); telovadba: die Turnübung; das Turnen (poljubna/prosta vaja Kürturnen, obvezne vaje Pflichtturnen, vaje na bradlji Barrenturnen)
vaje s kiji das Keulenschwingen
razgibalne vaje Lockerungsübungen množina
plavalne vaje das Übungsschwimmen
dihalne vaje die Atemgymnastik
prstne vaje glasba Geläufigkeitsübung

4. (skušnja) die Probe (bralna Leseprobe, orkestrska Orchesterprobe, v kostumih Kostümprobe)
priti do konca z vajami za X X durchproben
oder za vaje die Probebühne
vaje množina v gledališču: die Probenarbeit

5.
vojaške vaje množina die Geländeübung
orožne vaje die Wehrübung, Reserveübung, Reservistenübung, Militärübung

6.
duhovne vaje religija geistliche Übungen množina, Exerzitien množina, die Andachtsübung

7.
vaje na fakulteti die Übung
(praktikum) das Praktikum
… za vajo Übungs-
(branje die Übungslektüre)
|
biti iz vaje aus der Übung sein
priti iz vaje aus der Übung kommen
to je odvisno od vaje/samo stvar vaje das ist (reine) Übungssache
biti v vaji drin sein
za vajo namen: zu Übungszwecken, vzrok: übungshalber
kot vaja übungsmäßig
figurativno vaja dela mojstra Übung macht den Meister

valēscō -ere, valuī (incoh. glag. valēre) (o)krepiti (okrepčati) se, pokrepiti (pokrepčati) se, ojačati, (o)jačiti se, (z)rasti, narasti, porasti (poraščati), vzpeti (vzpenjati) se, dvigniti (dvigati, dvigovati) se: Ambr., ut puerorum aetas … tuli pacto recreata valescat Lucr.; pren.: scelera impetus, bona consilia morā valescere T., quia externae superstitiones valescant T., tantum spe conatuque valuit Ci. povzpel se je do tolike nade in drzne podjetnosti, vzbudilo se mu je tolikšno upanje in tako drzno se je lotil zadeve.

valeur [valœr] féminin vrednost, veljava; cena; valuta, vrednostni papir; pomembnost, važnost

de valeur velike vrednosti
sans valeur brez vrednosti
objet masculin de valeur dragocenost
de faible valeur majhne vrednosti
la valeur de približna količina, približno
d'une valeur de 100 francs v vrednosti 100 frankov
valeurs pluriel morales morala
colis masculin en valeur déclarée vrednostni paket
valeur d'achat, d'acquisition nabavna vrednost
valeur alimentaire, nutritionnelle hranilna vrednost
valeur faciale, nominale imenska, nominalna vrednost
valeur marchande tržna vrednost, cena
valeurs pluriel mobilières (commerce) efekti
valeur-or du franc zlata vrednost franka
valeur totale skupna, celotna vrednost
valeur vénale prodajna vrednost, cena
mise féminin en valeur uveljavitev; obdelava, obdelovanje, kultivacija
attacher de la valeur à quelque chose pripisovati vrednost nečemu
n'accorder aucune valeur à quelque chose česa ne ceniti
augmenter de valeur narasti v vrednosti, ceni
doubler de valeur podvojiti vrednost
estimer à sa juste valeur pravilno oceniti, ovrednotiti
donner de la valeur do veljave spraviti, poudariti
mettre en valeur uveljaviti
mettre en valeur un capital napraviti kapital donosen, dobro naložiti kapital

valide [valid] adjectif zdrav, krepak; pravno veljaven, pravnomočen

contrat masculin valide veljavna pogodba
le billet est valide jusqu'au 30 vozovnica je veljavna do 30. t. m.

validez (množina: -ces) ženski spol veljavnost, pravnomočnost

en validez v veljavi
falto de validez, sin validez neveljaven
tiene validez hasta ostane v veljavi do, velja do

validus 3, adv. validē, sinkop. valdē (gl. to besedo) (valēre)

I.

1. močen (močan), krepek (krepak), silen, čvrst, jak (naspr. invalidus, imbecillus, infirmus, debilis, tener ipd.): Enn. ap. Non., Ca., Col., Cels., Corn., Lucr. idr., homines Pl., tauri, lacerti, carina O., navis, hastilia, bipennis, ictus, vires V., robur pectoris O., valide tonuit Pl., validius clamare, flagitare, sese inflare Ph., validissime diligere aliquem Plin. iun.; z acc.: Lamp. idr., equus ad vecturam validus Ap.; z inf.: pondus sustinere valida abies Plin.

2. kot voj. t.t. močen (močan), utrjen, trden: statio L., valida urbs et potens Ci., pons T., munitiones validiores L., validissima munimenta L.

3. metaf.
a) močen (močan), mogočen, vpliven, silen, veljaven, polnomočen, tehten: Plin. iun., idr., quantus et quam validus est Pl., civitas L., hostis O., hostis validior L., senatus consultum … infirmum aut validum T. še v moči, še polnomočen, še veljaven, validissimus auctor T., validae sententiae Q., validissimum (sc. dicendi) genus Q.; z abl.: ducibus validiorem rem Romanam esse quam exercitu L., ingenium sapientia validum S., (sc. homo) aetate et viribus validior L. starejši in močnejši, corpore, opibus, ingenio validus T. močan, bogat in pameten; z gen: Ambr. idr., valida colonia virium et opum T., Cassius validus orandi T. vpliven, spreten govornik, aevi validior Aur. starejši; z loc.: animi validus T. močnega duha, pogumen, srčen; z dat.: ludibrium illud vix feminis puerisve morandis satis validum L., Tiberius spernendis rumoribus validus T. zelo prepirljiv proti (do) … ; z ad: ad Caesaris amicitiam validus T.; z adversus: adversus consentientes nec regem quemquam satis validum nec tyrannum fore L.; z in z abl. (v čem, pri čem): fama, quae in novis coeptis validissima est T. zelo veliko pripomore k uspehu; toda: validus (validior) in animo alicuius T. mnogo (več) veljati, vpliven (vplivnejši) biti pri kom; valide v krepko pritrjujočem odgovoru = da, da!, seveda!, kajpada!, se razume: Pl.
b) močen (močan), krepek (krepak) = močno (izdatno) učinkujoč, učinkovit, pomagajoč, (učinkovito) delujoč, tečen, izdaten, redilen, hranilen (naspr. infirmus, imbecillus): Macr. idr., venenum T., medicamen, suci O., cibus, medicamenta, remedia Cels., Thebis Aegyptiis repertae (sc. achatae) carent rubentibus venis et albis, hae quoque contra scorpiones validae Plin.
c) (o svetu, zemlji) tolst, masten in težek (težak): loca Ca., solum Plin.
d) (o dejanjih in stanju) močen (močan) = krepek (krepak), silen, hud: fricatio, horror Cels. —

II. zdrav, čvrst, čil, svež (naspr. aeger, morbidus): Ter., Sen. ph., Plin. idr., si, ut spero, te validum videro Ci. ep., necdum ex morbo satis validus L., mente minus validus quam corpore H., frui paratis et valido mihi, Latoë, dones H., homo animo parum valido S., me cogunt, ut validus (pri zdravi pameti) insaniam Pl.; pren.: quid validum, quid aegrum fuerit T.

value¹ [vǽlju:] samostalnik
vrednost; korist; cena, vrednost; kupna moč; protivrednost; znesek; valuta
figurativno pomembnost, važnost, pomen, teža, vrednost

at value po dnevnem tečaju
value in account vrednost po računu
value in cash gotovina
out of value (slikarstvo) presvetel ali pretemen
to the value of v znesku, do zneska od
value date datum vknjižbe
added value dodana, novo ustvarjena vrednost
caloric value kalorična vrednost
commercial value komercialna vrednost
exchange value, value in exchange zamenjalna vrednost, protivrednost
face value nominalna vrednost
the precise value of a word precizen pomen besede
range of values območje vrednosti
surplus value višek (presežek) vrednosti
surrender value (zavarovalništvo) povratna kupna vrednost
use value, value in use uporabna vrednost
sample of no value vzorec brez vrednosti
for value received (na potrdilu) "prejel znesek"
to get full value out of izvleči polno vrednost iz
to get good value for one's money dobro (ugodno) kupiti, napraviti dobro kupčijo
to set a great value upon zelo ceniti
he sets no value upon my advice on ne da nič na moj nasvet
to set too much value upon pripisovati preveliko vrednost (ceno) (čemu)

Vandalī -ōrum, m Vándali (Vandáli), germansko pleme, ki je v Tacitovem času živelo ob Odri, v času markomanskih vojn na področju od Krkonošev do Donave, v 4. in 5. stol. po Kr. pa v južni Španiji in severni Afriki: T. (Germ. 2). — Soobl. Vindilī -ōrum, m Víndili (Vindíli): Plin.

Opomba: V izdajah najdemo različne variante zapisa; pri T. poleg acc. Vandalos še Vandalios in Vindilios, v zadnji izdaji je obl. Vandilios; pri Plin. je v novejših izdajah uporabljena obl. Vandili.

vanity [vǽniti] samostalnik
ničnost, puhlost, praznota; nečimrnost, neizmerna domišljavost, arogantnost; samovšečnost, ničevost, gizdalinstvo
(= bag) (ženska) torbica z ogledalom in s kozmetičnimi sredstvi

the vanities of life ničevost življenja
injured vanity užaljeno samoljubje
to do s.th. out of vanity napraviti kaj iz domišljavosti
to tickle s.o.'s vanity laskati, goditi samovšečnosti kake osebe

varčevalec samostalnik
pogosto v množini (oseba, ki varčuje) ▸ betétes

varier [varje] verbe transitif, verbe intransitif spreminjati (se), spremeniti (se), menjavati (se), variirati; biti različnega mnenja (sur o); ne se skladati (o); biti drugačen, razlikovati se

varier ses plans, son style spremeniti svoje načrte, svoj slog
varier ses toilettes često menjavati svoje toalete
le temps varie très vite vreme se hitro spreminja
les mœurs varient d'un pays à l'autre običaji so drugačni od dežele do dežele
les médecins varient dans le choix du traitement zdravniki so različnega mnenja glede izbire zdravljenja

vcepiti glagol
1. (vsaditi v zavest; privzgojiti) ▸ beleolt, oltMalo ljudi na pomembnih funkcijah se zaveda, kako neprecenljive so vrednote, ki jih starši z vzgojo vcepijo svojim naslednikom. ▸ Csak kevés fontos tisztséget betöltő ember van tudatában annak, mennyire felbecsülhetetlenek azok az értékek, amelyeket a szülők a nevelés során oltanak az utódaikba.
Trener nam je že tedaj vcepil v glavo, da je pomembna le ta tekma in da jo lahko dobi eno ali drugo moštvo. ▸ Az edző már akkor beleoltotta a fejünkbe, hogy csak ez a meccs a fontos, és hogy bármelyik csapat győzhet.

2. (vnesti v organizem) ▸ beültet, bead
Veliko otrok pa je s sorodniki center zapustilo, še preden so jim lahko vcepili vse odmerke cepiva. ▸ kontrastivno zanimivo Azonban a központot sok gyermek elhagyta a szüleivel, mielőtt beadhatták volna nekik a vakcina valamennyi oltását.
Raziskovalci so dva tuja gena vcepili v dedno zasnovo bacillusa anthracisa. Nova različica povzročitelja vraničnega prisada je bila odporna na cepiva. ▸ A kutatók két idegen gént ültettek be a bacillus anthracis genotípusába. A lépfene kórokozójának az új változata ellenállóvá vált a vakcinák ellen.

3. (vtisniti) ▸ beültet
Predlagal bi akcijo, da bi vsako podjetje v proizvodnji svojega izdelka vcepilo nekaj, kar bi bilo specifično. ▸ kontrastivno zanimivo Olyan akciót javasolnék, melynek keretében minden vállalat a termékének a gyártási folyamatába valami speciálisat vinne be.
Fordovci pri Mondeu niso imeli veliko dela, ko so mu vcepili še več športnega duha, saj je že v osnovi zelo dinamičen avtomobil. ▸ kontrastivno zanimivo A fordosoknak a Mondeoval nem volt sok dolguk, a sportossága fokozásánál, mivel ez már alapjáraton is egy dinamikus jármű.

4. (vstaviti cepič v rastlino) ▸ beleolt, beolt
Cepič za brst odrežemo iz zrelega poganjka tekočega leta in ga vcepimo v urez podlage. ▸ Az oltóvesszőt a folyó évi zöld hajtásról metsszük le, és beleoltjuk az alanyon lévő hasítékba.

vectīgal -ālis, n (subst. adj. vectīgālis -e) pravzaprav voznina, vozarina, mitnina; od tod

1. dača, davek, davščina, dajatev, prispevek: Plin. iun., Auct. b. Afr., Suet., Cl. idr., in vectigalibus metus adfert calamitatem; nam cum hostium copiae adsunt, pecua relinquuntur, agri cultura deseritur, mercatorium navigatio conquiescit Ci. (po tej razlagi obsegajo vectigalia a) pašnino, b) desetino od zemljišča in c) carino), portoria reliquaque vectigalia C., tributa aut vectigalia aut onera T. posebne vojne dajatve ali navadni davki ali druga bremena (drugi prispevki), vectigal imponere alicui Ci., L., pendere vectigal L. ali vectigalia Ci. plačati davek (davke) (enkrat), vectigalia pensitare Ci. plačevati davke, biti zavezan plačevati davke, biti davčno zavezan, biti davčni zavezanec, biti obdavčen, vectigalia exigere Ci. pobirati, vectigalia exercere Ci. upravljati, izterjati (izterjevati), dati (dajati), vectigalia locare, vendere Ci. dati (dajati) v zakup, vectigalia redimere Ci. vzeti (jemati) v zakup, agrum vectigali levare Ci.; occ.
a) posebna davščina, ki so jo dobivali nekateri državni uradniki in oblastniki, npr. vectigal praetorium Ci. ep. častno darilo namestniku, vectigal aedilicium Ci. ep. prispevek provinc k edilskim igram v Rimu, tj. davščina za javne igre, ki so jo rimski edili po namestnikih v provincah izterjali za prirejanje iger v Rimu, za katere so bili pristojni.
b) državni dohodek: ex novis vectigalibus pecunia supererat N., aguntur certissima populi Romani vectigalia Ci.

2. metaf. dohodek (dohodki), prihodek (prihodki), renta zasebnikov: Col., Plin., Plin. iun., Cl. idr., ex meo tenui vectigali Ci., ut vectigalia urbana rusticis anteponantur Ci., ego vectigalia magna divitiasque habeo H., ex quo (sc. Grynio castro) quinquagena talenta (50 talentov na leto) capiebat N., vectigalis sui causā Plin. da bi kaj zaslužil, da bi prišel do kakega dobička; preg.: parsimonia est magnum vectigal Ci. vir dohodkov.

Opomba: Heterocl. gen. pl. vectigaliorum: Suet.