Franja

svetlobn|i [ô] (-a, -o) Licht- (čas die Lichtzeit, dražljaj der Lichtreiz, efekt/učinek der Lichteffekt, filter der Lichtfilter, jašek der Lichtschacht, optimum das Lichtoptimum, pojav die Lichterscheinung, pramen der Lichtstreifen, profil das Lichtraumprofil, refleks der Lichtreflex, signal das Lichtsignal, stožec der Lichtkegel, val die Lichtwelle, znak das Lichtzeichen, žarek der Lichtstrahl, jakost die Lichtstärke, menjava der Lichtwechsel, obstojnost die Lichtbeständigkeit, signalizacija das Lichtsignal, tehnika die Lichttechnik, vrednost der Lichtwert, zaščita der Lichtschutz, značka die Lichtmarke, senčilo die Lichtblende)
brez lastne svetlobne emisije nichtselbstleuchtend
z lastno svetlobno emisijo selbstleuchtend
svetlobne razmere množina Lichtverhältnisse množina
svetlobno licht-
(občutljiv lichtempfindlich, obstojen lichtbeständig, lichtecht, tehničen lichttechnisch)

svijèća ž (ijek.), svéća ž (ek.)
1. sveča: lojana, voštana, stearinska, mrtvačka svijeća; ledena svijeća; svijeća za božićno drvce, za novogodišnju jelku; krsna, slavska svijeća krstna sveča, sveča, ki jo prižgejo ob krstni slavi; prav kao svijeća raven kot sveča; pridržati komu -u na samrti držati komu sveču ob zadnji uri; umrijeti bez -e ne imeti bližnjih sorodnikov; ugasila mu se slavska svijeća umrl je brez potomcev; ugasiti = utuliti -u ugasiti svečo; od strehe vise -e od kapu vise ledene sveče
2. fiz. sveča: Hefnerova svijeća, električna žarulja, sijalica u obliku -e

svin|ec moški spol (-ca, ni množine) kemija das Blei (odcejeni Seigerblei, surovi Werkblei)
brez dodatka svinca unverbleit
taljenje svinca die Bleigießerei
topilnica svinca die Bleihütte
vlivanje svinca das Bleigießen
zaščitni oklep iz betona in svinca der Beton-Blei-Schutzmantel
vsebujoč svinec bleihaltig
težak kot svinec bleischwer
vlivati svinec Blei gießen
odstraniti svinec iz (etwas) entbleien
prevleči s svincem verbleien
zastrupitev/zastrupljenje s svincem die Bleivergiftung, die Bleikrankheit

svírati svîrām
1. igrati: svirati u klavir, na klaviru, na violini, u harmoniku, u frulu; ciganski svirati igrati brez not, kot cigani; jedni sviraju, drugi igraju (tudi ekspr.)
2. piskati: lokomotiva, lađa, sirena svira
3. trobiti: svirati u rog, u trubu; svirati (na) ustajanje, (na) zbor, (na) uzbunu; svirati povečerje trobiti k počitku
4. žvižgati: kuršum, tane, kugla svira kroz vazduh, kroz zrak; vjetar svira
5. tanko svirati revno živeti, tanko piskati; to možeš ti komu drugome svirati to lahko komu drugemu pripoveduješ

sweet² [swi:t] samostalnik
kar je sladko; sladek okus, sladkost; slaščica, bonbon; sladek poobedek, sladke jedi; sladkano vino
figurativno sladkosti; prijeten vonj, parfum, dišava; prijetnost, slast; ljubi, ljubček, ljubica, dragica

no sweet without sweat ni jela brez dela
the sweets of power slast oblasti
the sweets and bitters of life sladkosti in bridkosti življenja
the flowers diffuse their balmy sweets cvetlice širijo svoj balzamov vonj
to taste the sweets of success okusiti slast uspeha

šal|a ženski spol (-e …)

1. der Scherz (prvoaprilska Aprilscherz)
slaba šala ein schlechter Scherz
(zabava) der Spaß
to ni šala damit ist nicht zu scherzen
brez šale Spaß beiseite
ne poznati šale (biti hitro užaljen) keinen Spaß/ Scherz verstehen
uganjati šale scherzen, seine Scherze treiben (mit)
v šali im Spaß
obrniti na šalo scherzhaft aufnehmen
za šalo im Spaß, scherzweise, zum Spaß, zum Scherz
kot za šalo mühelos

2. (smešnica, vic) der Witz (dvoumna zweideutiger, judovska jüdischer, nedostojna unanständiger, politična politischer), -witz (besedna Wortwitz, judovska Judenwitz, kosmata Männerwitz, šolska Schulwitz, vulgarna Gassenwitz)
zbijati šale witzeln, Witze reißen

3. (norčija) der Streich

šála joke, fun, jest; sport; pleasantry; buffoonery

šále pl jokes
v šáli in jest, jestingly, in sport, for fun, jokingly
za šálo, zaradi šále for fun, by way of a joke
brez šále!, šálo na stran! joking (ali jesting) apart!
stara, obrabljena šála stale (ali ancient) joke, chestnut
nespodobna, obscena šála indecent (ali risqué, blue) joke, dirty (ali ribald, obscene) story
pisec šál za radio ali televizijo gag writer, ZDA gag man, žargon gagster
surova, neslana šála horseplay, practical joke
to ni šála (figurativno) this is no (ali not a) laughing matter
nisem razpoložen za šále I am not in the mood for trifling
on je predmet šál he is the butt (of ridicule)
z njim ni šále he is not to be trifled with
bila je samo šála it was only in (ali for) fun
govoriti v šáli to be jesting
to sem naredil za šálo I did it for a lark
on razume šálo he knows how to take a joke
on ne razume šále he can't take a joke, he's got no sense of humour
reči v šáli to say something in jest
pretiravati šálo to carry a joke too far
vzeti za šálo to treat as a joke
ni razloga za zbijanje šál there is no cause for laughter, this is no laughing matter
zbijati šále to crack jokes
zbijati šále s kom to poke fun at someone, to make merry with someone, to make sport of someone
šála leti nanj, na njegov račun the joke is on him

šála plaisanterie ženski spol , raillerie ženski spol , bouffonnerie ženski spol , facétie ženski spol, familiarno blague ženski spol , (dovtip) mot moški spol plaisant (ali pour rire) , bon mot, boutade ženski spol

brez šale plaisanterie (ali raillerie) à part, blague à part, trêve ženski spol de plaisanterie(s), sans blague!
v šali pour rire, pour plaisanter, par plaisanterie, par raillerie
aprilska šala poisson moški spol d'avril
slaba šala mauvaise plaisanterie, plaisanterie de mauvais goût
bila je le šala ce n'était que pour rire, c'était une (simple) plaisanterie
to ni šala ce n'est pas rien (ali peu de chose)
to je bilo za šalo c'était pour rire, histoire de rire
pol za res, pol za šalo moitié sérieux, moitié plaisant; mi-figue, mi-raisin
razumeti šalo comprendre la plaisanterie, entendre raillerie
ne razumeti (nobene) šale ne pas entendre raillerie (ali plaisanterie)
šale uganjati, zbijati s kom se jouer (ali se moquer, s'amuser, se faire un jeu) de quelqu'un

šánsa chance ženski spol , perspective ženski spol , espérance ženski spol , occasion ženski spol , possibilité ženski spol

brez šans sans aucune chance de succès, sans espoir, voué à l'échec, vain
dati komu še eno šanso donner une dernière chance à quelqu'un
imeti šanse pri kom avoir des chances auprès de quelqu'un

ščèpec (-pca) m presa, pizzico (tudi pren.):
pren. govorjenje brez ščepca soli un discorso insipido, stupido, vuoto

ščít shield; (majhen) buckler; (z grbom) escutcheon

brez ščíta shieldless
dvigniti na ščít to raise on the shield, (figurativno) to choose as leader

šè adv.

1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora

2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste

3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora

4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni

5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!

6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo

7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti

8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica

9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora

10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso

11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni

12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove

13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo

14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
kaj takega pa še ne cose da matti!
o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
še enkrat! bis!; ekst. da capo
inter. še kako magari
še kar discretamente
še naprej ulteriormente
jur. še nerešen sub iudice
še neznan inedito
knjiž. še ta hip immediatamente, subito
še vedno tuttora
še zdaleč ne affatto, punto
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta

šêst neskl. štev. šest: šest puta šest krat; šest i po; brojka sa šest decimala; sa šest zaprežnih konja; ni pet ni šest brez obotavljanja, takoj; šest stotina; žena mu rodi šest sinova

šešàna ž, šèšara ž (t. šešhane, perz.) zastar. vrsta dolge puške: vrisnu šešana iz turske ordije; go kao šešana brez imetja, velik revež

šéva ž
1. zool. škrjanček: kukmasta, ćubasta ševa čopasti škrjanček; poljska ševa; šumska ševa
2. svabiti ševa priti na nič; zapjevala mu ševa doletela ga je sreča; tamo pečene -e padaju s neba tam pečena piščeta padajo z neba, tam se živi brez dela; čekaš da ti pečene -e padnu u usta

šȉlo s
1. šilo: -om probušiti kožu, dasku; vratiti šilo za ognjilo vrniti enako z enakim, hudo s hudim; izgubiti se kao šilo u vreći zgubiti se brez sledu
2. zbadljivka: razgovarajmo polako, bez šila, prijateljski
3. zool. morsko šilo, Syngnathus acus

šív couture ženski spol ; (tehnika) soudure ženski spol ; anatomija, botanika, medicina suture ženski spol

brez šiva sans couture; sans soudure
hlačni šiv couture de pantalon

šív costura f ; anat, med sutura f ; teh soldadura f

brez šiva sin costura, teh sin soldadura
hlačni šiv costura del pantalón
lobanjski šiv sutura craneal
zakovni šiv costura de remaches
razparati šive abrir las costuras

škarje¹ ženski spol množina die Schere (tudi figurativno); der Schneider
drevesne škarje der Astschneider, die Baumschere
(cenovne Preisschere, frizerske Haarschere, krojaške Schneiderschere, nazobčane Zackenschere, ročne Handschere, za živo mejo Heckenschere, trsne Rebenschere, vrtnarske Gartenschere, železokrivske Handeisenschere, za nohte Nagelschere, za kovino Metallschere, za papir Papierschere, za perutnino Geflügelschere, za pločevino Blechschere, za rezanje žice Drahtschere, za striženje las Haarschneideschere, za travo Rasenkantenschere, za urezovanje Zuschneideschere)
ukrivljene škarje gekröpfte Schere
škarje za žico der Drahtschneider
brez škarij scherenlos

škóda dommage moški spol , endommagement moški spol , dégâts moški spol množine ; ravage moški spol , avarie ženski spol ; détriment moški spol , préjudice moški spol , désavantage moški spol ; perte ženski spol

(kakšna) škoda! (quel) dommage!
materialna škoda dégât matériel
pomorska škoda avarie ženski spol
požarna škoda dommage(s) (ali dégâts) causé(s) par l'incendie (ali le feu), sinistre moški spol
vojna škoda dommages de guerre
na škodo aux dépens, au détriment, au préjudice, au (grand) dam de
ni ga škoda ce n'est pas une perte (ali un malheur, un mal)
brez škode za sans préjudice de, sans faire tort à, nonobstant
imeti, trpeti škodo subir (ali éprouver) un dommage
napraviti, povzročiti, prizadeti škodo causer du dommage (ali des dégâts), porter prejudice à, faire tort, nuire à
popraviti škodo réparer un dommage
v škodo komu hoditi empiéter sur les droits de quelqu'un, marcher sur les plates-bandes (ali les brisées) de quelqu'un
zavarovanje proti škodi assurance ženski spol contre les dommages, assurance-sinistre ženski spol