Franja

stringō -ere, strīnxī, strictum (v besedi sta združena dva različna kor. a) kor. *strei̯-g- oplazniti [oplazovati], (o)smukati, udariti; prim. gr. στρίγξ (gen. στριγγός) vrsta, στρεύγομαι izrabljam se = slabim, pešam, ginevam, lat. striga travna ali žitna red, strigilis, strigōsus = sl. striči, strgati, strugati, strgalo, strug, stvnem. strīhhan = nem. streichen, got. striks = stvnem. strih = nem. Strich. b) kor. *stre(n)g- zadrgovati, sukati; prim. gr. στρογγύλος [iz *στραγγύλος] sukan, okrogel, στραγγός sukan, στραγγάλη vrv, vož, konopec, στραγγαλόω [od koder izpos. strangulō v lat.] in στραγγαλίζω davim, zadavljam, let. stringt (s)krčiti se, posta(ja)ti, tesen, (po)sušiti se, strangs pogumen, čvrst, stvnem. stric = nem. Strick, stvnem. strang = nem. Strang)

1. oplaziti (oplazovati), oplazniti, osmukniti (osmukati), (o)pras(k)niti, ošiniti, lahno (blago) se dotakniti (dotikati): stringebat summas ales … undas O., exiguā cum summum (sc. aequor) stringitur aurā O., nunc stringam metas interiore rotā O., (sc. canis) extento stringit vestigia rostro O., ne possent (sc. duo currus) tacto stringere ab axe latus Pr., laevas stringat sine palmula cautes V.; od tod (o rekah) dotikati se česa, teči mimo česa, teči ob čem; (o ljudstvih) dotikati se česa, mejiti na koga (kaj), mejiti s kom (čim), biti mejak (mejaš) koga: ego sum, pleno quem flumine cernis stringentem ripas … Thybris V., iuga montium recto alveo (v ravnem teku) stringere Cu., Scytharum gens ultima Asiae … stringit Cu.; metaf.
a) (z besedami) le dotakniti se česa = na kratko omeniti kaj: pressis stringam revocatam ab origine famam narrandi metis Sil.
b) (po)grajati, ukoriti, (strogo) opomniti (opominjati), ošte(va)ti, (po)očitati komu kaj: quod in epistula strinxit Tert.; occ. ošiniti = odrgniti, porezati, raziti, oprasniti, oplaziti, ošvrkniti, lahko raniti: hunc … levis hasta Themillae strinxerat V., illa (sc. hasta) … magno strinxit (sc. aliquid) de corpore Turni V., tela stringentia corpus V., coluber fugientis … dente pedem strinxit O., gladius idem stringit et transforat Sen. ph., strictus et recreatus ex vulnere in tempus Fl.; pesn. metaf. α) (u)žaliti, razžaliti, prizade(va)ti, (o)skruniti (oskrunjati), (o)madeževati, onečastiti (onečaščati), (u)mazati, (o)črniti: mollia carmina feci, strinxerit ut nomen fabula nulla meum O., quam tua delicto stringantur pectora nostro O. β) ganiti koga kdo (kaj), kdo (kaj) komu seči v srce, dotakniti se koga: animum (mentem) patriae strinxit pietatis imago V.

2. (o)smukati, osmukati (osmukavati), odsmukati, obtrgati (obtrgavati, obtrgovati), odtrgati (odtrgavati, odtrgovati), (u)trgati, odrezati (odrezovati, odrezavati), odstriči: oleam Ca., bacam Varr., folia ex arboribus C., strictis foliis vixere L., stringere frondes V., H., comas (listje) V., hordea culmo V. s stebla žeti, quernas glandes V. pobirati, arbores Col., ripam V. odplavljati, izpodjedati (spodjedati); s prolept. obj.: remos V. s klestenjem listja in vej delati vesla, izglajevati vesla, rezljati vesla; metaf. (z)manjšati (zmanjševati), zapraviti (zapravljati): cur … ingratā stringat malus ingluvie rem H.; occ.
a) kako orožje iz nožnice potegniti (potegovati, potezati), izdreti (izdirati): stringere gladium Fl., nostri milites … gladios strinxerunt C., strictis gladiis C. z golimi (izdrtimi) meči, stricto super capita (caput Val. Max.) gladio L., strictis semel gladiis L., stringere ferrum Sen. ph., stricto super capita … ferro L. epit., stricto concurrere ferro V., strictamque aciem (sc. ferri) venientibus offert V., stat ferri acies mucrone corusco stricta V., strictum rotat … ensem V., strictumque coruscat mucronem V., stricti in capita civilia mucrones Sen. ph. imperatorem … strictis mucronibus rapiunt T., stringere cultrum L., strictum telum L., non timeo strictas in mea fata manus O. na boj pripravljenih rok, strictis unguibus instant Stat. s kremplji, pripravljenimi na boj, strictae saetae Stat. naježene; metaf.: liber in adversos hostes stringatur iambus O. naj se spusti, stringere bellum Fl. pripravljati se na (za) vojno.
b) čoháti (čóhati), čohljáti, čeh(lj)áti, česati, drgniti, praskati: equos Char.

3. nategniti (nategovati, natezati), nape(nja)ti, zadrgniti (zadrgovati, zadrgavati), (s)krčiti (skrčevati): Cl. idr., tamquam laxaret elatum pedem abstricto nodo L., stringebant magnos vincula parva pedes O. so tiščale, stringere habenam Stat., arcum Plin. iun., stricta carbasa, stringens uterum membrana, stringit vitta comas Lucan., stringere vela Sen. ph. spe(nja)ti, zvi(ja)ti, quercus in duas partes diducta, stricta denuo Gell. sklenjen, strnjen, stricta matutino frigore vulnera L., pectora pigro stricta gelu Lucan., mare gelu stringi Gell. da z(a)mrzne, da z(a)ledeni, strictos insedimus amnes Val. Fl. z(a)mrzle, z(a)mrznjene, z(a)ledenele; metaf.
a) v govoru na kratko (v nekaj besedah) povze(ma)ti: narrationis loco rem Q.
b) brzdati, (u)strahovati, vladati: quaecumque meo gens barbara nutu stringitur Cl.
c) occ. α) privezati (privezovati): te hodie stringam ad carnarium Pl. β) kovati: ferri stringere (po novejših izdajah fingere) duritiem Cat. — Od tod adj. pt. pf. strictus 3, adv. -ē (večinoma le v komp. in superl.) skrčen, od tod

1. napet, tog, strumen, tesen: artus T., venter P. Veg. zaprt, zapečen = zapeka, zaprtje, strictior aura Aus. ostrejši (hladnejši) zrak, ostrejše (hladnejše) ozračje, strictissima (v novejših izdajah tristissima) ianua O. tesno, povsem zapirajoča, fasciis ventrem strictissime circumligare Gell.

2. metaf.
a) (o govoru in govorniku) kratkobeseden, redkobeseden, (kratek in) jedrnat: epistulae Sen. ph., Aeschines Q., Demosthenes strictior multo Q.
b) (o značaju) strog, natančen: iudex Sen. rh., iudicium strictius Sen. rh., strictae iurgia legis Stat., stricto iure Icti., strictius interpretari Paul. (Dig.).

stríp m (engl. strip) strip, crtana priča s tekstom

stripe [stráip]

1. samostalnik
(barvasta) proga, trak; plast
vojska barvni obšivek, trak na kapi, na uniformi
ameriško, figurativno vrsta, sorta
zastarelo udarec z bičem
množina bičanje, šibanje
množina, britanska angleščina, pogovorno tiger

a man of quite a different stripe človek čisto različnega kova
Stars and Stripes zastava ZDA; ameriška narodna himna
zebra's stripes zebrine proge
to get (to lose) one's stripes dobiti (izgubiti) čin, napredovati, biti povišan (degradiran)

2. prehodni glagol
okrasiti s progami, progasto pobarvati; razdeliti na dolge ozke kose; (redko) tepsti, bičati, šibati

Stripteaselokal, das, lokal s striptizom

stroboscope [strɔbɔskɔp] masculin stroboskop; vrteč se kolut s podobami istega predmeta v zaporednih fazah gibanja

stroboscope ancêtre du cinéma, des dessins animés stroboskop, prednik kina, risanega filma

strohgedeckt s slamo krit

stroke² [stróuk] prehodni glagol
šport dajati takt (pri veslanju); označiti s črto, prečrtati; biti (o uri); (po)molsti (kravo); (po)gladiti (z roko), (po)božati (lase, žival, gube); ljubkovati
neprehodni glagol
veslati, dajati tempo veslačem

to stroke a boat (a race, a crew) veslati in dajati takt veslanja v čolnu (pri tekmovanju, moštvu)
the crew was stroking at 32 moštvo je veslalo z 32 udarci (vesljaji) na minuto
to stroke a cat's back pogladiti mačko po hrbtu
he stroked his hair pogladil se je po laseh
to stroke s.o. (s.o.'s hair) the wrong way (raz)dražiti, (raz)jeziti koga
to stroke s.o. down pomiriti koga, omehčati, pridobiti koga z laskanjem

strokesman množina strokesmen [stróuksmən] samostalnik
vodilni veslač, ki s svojim veslanjem daje takt ostalim veslačem

stroll [stróul]

1. samostalnik
(kratek) sprehod brez cilja, pohajkovanje, postopanje

to go for a stroll, to take a stroll iti na kratek sprehod (brez cilja)

2. neprehodni glagol
sprehajati se brez cilja, pohajkovati, postopati, potepati se
prehodni glagol
pohajkovati po; s potepanjem prepotovati

to stroll the streets pohajkovati po ulicah
to stroll up and down postopati sem in tja
strolling gypsies klateški cigani
strolling player, strolling actor potujoči igralec; vaški komedijant

Stromversorgung, die, oskrbovanje s tokom; priključek

stroppare v. tr. (pres. strōppo) navt. povezati, pritrditi s stremenom

struggle² [strʌgl] neprehodni glagol
boriti se (with z, for za, against proti)
truditi se, napenjati se, mučiti se (with s.th. s čim)
trgati se (za kaj); upirati se (against čemu)
braniti se (česa), otepati se; s težavo si utirati pot, se prebijati; (redko) prepirati se
prehodni glagol
izbojevati, priboriti si

a struggling artist umetnik, ki se še ni uveljavil in se s težavo prebija (skozi življenje)
to struggle along prebi(ja)ti se
to struggle for breath s težavo loviti sapo
I struggled in my coat z muko sem oblekel plašč
to struggle up a cliff s težavo se vzpenjati po pečini
to struggle with death boriti se s smrtjo
to struggle to one's feet z muko se dvigniti, vstati na noge
he struggled to save his life boril se je za svoje življenje
to struggle against overwhelming forces boriti se proti veliki premoči
he has to struggle to earn his living z velikim trudom si služi svoj kruh
to struggle for power boriti se za oblast
to struggle through the crowd s težavo si utirati pot skozi množico

struggler [strʌ́glə] samostalnik
borec; oseba, ki se muči, se s težavo prebija

struggling [strʌ́gliŋ] pridevnik (strugglingly prislov)
ki se s težavo prebija, se trudi na vso moč

strúnjak m monokord, glazbalo s jednom žicom

strut² [strʌt]

1. samostalnik
arhitektura opornik, oporna vez; prečnik

2. prehodni glagol
podpreti z opornikom, s prečnikom

stub [stʌb]

1. samostalnik
štor, panj, klada; okrnek, (zobna) škrbina; čik, ogorek (cigarete), ostanek, konček (svinčnika itd.); pila s topim koncem; star klin, žebelj iz konjske podkve
ameriško kupon, talon (čekovne knjižice), kontrolni odrezek
ameriško, pogovorno čokata oseba, neotesanec, "štor"
ameriško kratka stranska železniška proga

2. prehodni glagol
krčiti ali trebiti štore (večinoma up)
izkopati korenine; ugasiti cigareto; (z nogo) udariti ali zadeti (against ob)
razbiti, zmečkati

to stub stones razbijati, tolči kamne v gramoz
to stub one's toe udariti, zadeti z nožnim prstom ob, figurativno opeči si prste, biti zavrnjen

stuccare¹ v. tr. (pres. stucco)

1. mavčiti

2. umet. štukirati, krasiti s štukaturami

stucco množina stuccos, stucces [stʌ́kou]

1. samostalnik
štuk, štukatura, omet ali okras iz mavca na zidu

2. prehodni glagol
prevleči, obložiti, okrasiti s štukom, z mavcem

stud¹ [stʌd]

1. samostalnik
arhitektura steber
kolektivno deske in grede gradbenega odra; žebelj s široko ploščato glavico (tudi kot okras); gumb ovratnika ali manšete

collar-stud neprišit gumb ovratnika

2. prehodni glagol
podpreti (opremiti) s podporniki; okrasiti (obiti) z žeblji s široko ploščato glavico
figurativno posuti (with z)
biti raztresen po