Franja

dēsinō -ere -siī -situm

1. intr. nehati, poneha(va)ti, konč(ev)ati se: omne bellum … aegerrume desinere (ACI) S., quo (puero) ferrea … desinet … gens V., ut incipiendi fuerit ratio, ita sit desinendi modus Ci., unde coepit oratio mea, ibi desinet L., unde initium fecit et ubi desiit (vox) Vitr., desierant imbres O., desinat ira O., caduca occidunt desinuntque Plin. iun., Pyrenaeus desinens Fl.; ret.: illa, quae similiter desinunt Ci. = ὁμοιοτέλευτα (prim. Q. IX, 3, 79), similiter desinens est, cum … similes exitus habent (casūs) Corn., in iisdem verbis d. Q.; apud Ciceronem omnia desinunt (poteka vse mirno), apud Pollionem cadunt (drvi h koncu) Sen. ph.; (o govorniku) = konč(ev)ati, zaključiti (zaključevati): non semper eodem modo d. Ci., ut quo ex genere coeperis translationis, hoc desinas Q., in hoc desisse versu Suet.; (o barvi): quod … in viola desinat fulgor Plin. ker prehaja … v vijoličasto. Z in in acc. s čim končevati se, v kaj preiti, prehajati, izgubljati se: in pristim desinit alvus V., desinat in piscem mulier H., desinit in lacrimas O. njen govor se konča s solzami, aestas in autumnum desinit Sen. ph. se prevrača v jesen, cauda in tenuitatem desinens Pl. se končuje koničasto. V pass. brezos.: si esset factitatum, non esset desitum Ci., tunc bene desinitur O.

2. (redk.) trans. (z acc. rei) kaj, od česa odnehati, čemu odpoved(ov)ati se, kaj pustiti (puščati), opustiti (opuščati), s čim prekiniti (prekinjati): telam Ter., libenter artem desinerem Ci., d. bellum S. fr., versūs V., artem athleticam, oppugnationem Gell., amicitiam cum aliquo Fr.; včasih = zapustiti: dominam O.; pesn. (po grškem zgledu) z gen. = kaj, s čim nehati: desine blanditiae Caecil. fr. nehaj laskati, desine … querelarum H. (prim.:λῆγε κλαυμάτων), consul non desinit irae Sil.; z abl.: desine … communibus locis Ci. odstopi od … Večinoma z inf. kaj delati nehati, ne več, ne dalje (z inf.): mirari Torquatus desinat Ci. Torkvat naj se neha čuditi, naj se ne čudi več, illud timere desino Ci. tega se ne bojim več, alere morbum d. N., vivere d. Sen. ph. ne več živeti, morari inter homines desisse (dvoumno) Suet.; v pass. (nav. z inf. pass.): orationes a plerisque legi sunt desitae Ci. govorov večina ni več prebirala, vocari est desitus Ci., desitum est disputari Ci., cum Philippo non ante desitum (est) bellari L.; abs. (ustrezni inf. dostavimo v mislih): desine Kom. (= παῦε) nehaj, pusti (to), stoj, miruj, iam desino Ter., desine plura (sc. dicere), puer V., desine, tibia, versūs (sc. canere) V., desine, desierat (sc. loqui) O., optimus virtutis finis est, antequam deficias, desinere Sen. rh.; (o gledališkem igralcu in govorniku) = ne več nastopiti, s scene umakniti se: Ci. ep. (VII, 1, 2), Q. (XII, 11, 3); (o vojaku) = ne dalje služiti: Sen. rh. (Controvers. lib. I, 8, 8).

Opomba: Pf. desii; toda tudi v cj. desiverit: Gell. Sinkop. obl. iz perfektove osnove: desit Mart., desissem Cat., desisset Gell., desisse Ci. ep., Suet.

désir [dezir] masculin želja, poželenje; hrepenenje

désir ardent, passionné goreča, strastna želja
désir de la gloire slavohlepnost
désir de savoir radovednost
désir de s'instruire želja po izobrazbi
satisfaire tous les désirs ustreči vsem željam
exprimer un désir izraziti željo

desire¹ [dizáiə] samostalnik (for, to do)
poželenje, hrepenenje; želja, zahteva, prošnja; zaželeno

to have no desire for s.th. ne marati česa
by desire po želji
to satisfy a desire izpolniti željo
in accordance with one's desire po želji koga

desire² [dizáiə] prehodni glagol
želeti si, hrepeneti; prositi, zahtevati; ukazati

to leave to be desired biti nezadovoljiv
to leave nothing to be desired izpolniti vse želje, popolnoma zadovoljiti
to desire in marriage zaprositi za roko
as desired po želji
if desired če želite, po želji

desirous [dizáiərəs] pridevnik (desirously prislov) (of, to do)
željan; poželjiv

to be desirous of s.th. želeti si kaj, hrepeneti po čem

dēsistō -ere -stitī -stitūrus

1. intr. od česa odstopiti (odstopati), (od)nehati, kaj pustiti, čemu odpoved(ov)ati se; abs.: Pl., C., desistente autumno Varr., ter in primo destitit ore sonus O. je zastal, ter conata loqui, ter destitit O. ji je beseda zastala; z abl.: d. causā, sententiā Ci., consilio, itinere C., negotio C., L., incepto V., L., Cu., bello L.; brezos.: nunc iam istis rebus desisti decet Pl.; pesn. (po grškem zgledu) z gen.: d. pugnae V. (prim.: ἀφέστηκα μάχης); pesn. z dat.: haud umquam iusto mea cura labori destitit Stat.; s praep.: d. ab defensione C., ab oppugnatione S., ab incepto L.; de sententia Ci., de diutina contentione N., de petitione L. Večinoma z (obj.) inf. kaj delati nehati, ne več, ne dalje (z inf.): mortem timere d. Ci. ne več bati se smrti, petere destitit Ci., tandem obloqui desistunt L., destiti Inachiā furere H., ingenium desiste requirere nostrum O.; pogosto z nikalnico (zanikani nadredni glag. lahko slovenimo z „neprestano“): is liceri non destitit Ci. ni nehal dražiti = je neprestano dražil, homines cursare non destiterunt Ci., pecuniam polliceri non desistunt C., suscipere inimicitias non destitit N., admonere non destitit Cu.; za nikalnico tudi s quin: Vatinius in Ci. ep., neque umquam quin inveniam desistam Pl.

2. redk. trans. dol postaviti: puellam in scopulo Ap.

déska board, (debela) plank, deal, deal board; (za pod) batten

déske pl (figurativno, gledališče) the boards
likalna déska ironing board
objavna, razglasna déska notice board
odskočna déska springboard
skakalna déska springboard, diving board
risalna déska drawing board
šolska déska blackboard
pòd iz désk planking
šahovska déska chessboard
polagati déske to plank
obiti z déskami to board, to plank; to panel
jadranje z désko (po vodi) wind-surfing

deskanje samostalnik
1. (zimski šport) ▸ snowboardozás, hódeszkázásTekmovanja so potekala v alpskem smučanju, smučarskem teku, hokeju in deskanju. ▸ Alpesisíben, sífutásban, hokiban és hódeszkázásban folytak a versenyek.
Sopomenke: bordanje, deskanje na snegu
Povezane iztočnice: alpsko deskanje, prosto deskanje

2. (vodni šport) ▸ szörfözésMorje je primerno za deskanje, pesek je lep in droben. ▸ A tenger alkalmas a szörfözésre, a homok szép és apró szemű.
Sopomenke: jadralno deskanje, jadranje na deski, surfanje
Povezane iztočnice: deskanje na vodi, jadralno deskanje

3. (brskanje po spletu) ▸ szörfözésMed deskanjem ali odpiranjem pošte se lahko zgodi, da zasledimo gole fotografije nekoga, ki živi čez cesto. ▸ Szörfözés vagy az üzenetek nyitogatása közben megtörténhet, hogy ráakadunk az utca túloldalán élő szomszéd meztelen képeire.
Sopomenke: surfanje

deskar samostalnik
1. (po snegu) ▸ snowboardos, hódeszkásPrejšnji vikend se je deskar poškodoval med izvajanjem akrobacij v snežnem parku na smučišču. ▸ A múlt hétvégén akrobatamutatványok közben megsérült egy hódeszkás a sípálya hóparkjában.
Sopomenke: bordar, border, deskar na snegu
Povezane iztočnice: alpski deskar, deskar prostega sloga, deskar v prostem slogu, park za deskarje, ekstremni deskar, akrobatski deskar

2. (po vodi) ▸ szörfösVeter in močni tokovi so na severu najboljša družba strastnih deskarjev in kajtarjev iz vsega sveta. ▸ kontrastivno zanimivo Északon a szél és az erős áramlatok a legjobb barátai a világ minden tájáról érkező, szenvedélyes szörfösöknek és kite-szörfösöknek.
Sopomenke: surfer, surfar
Povezane iztočnice: deskar na valovih, deskar na vodi, jadralni deskar

3. (kdor brska po spletu) ▸ szörfölőSopomenke: surfer, surfar

deskati glagol
1. (voziti se z desko po snegu) ▸ snowboardozik, hódeszkázikSmučati že znam, zdaj se bom učila še deskati. ▸ Síelni már tudok, hódeszkázni még most tanulok.
Rada tudi kolesarim, pozimi pa deskam na snegu. ▸ Szeretek kerékpározni is, télen pedig hódeszkázom.
Sopomenke: bordati

2. (voziti se z desko po vodi) ▸ szörfözikKupila sem si rabljeno jadralno desko in si uresničila dolgoletno željo, da se naučim deskati. ▸ Vásároltam egy használt szörfdeszkát és megvalósítottam a régi álmomat, hogy megtanulok szörfözni.

3. (brskati po spletu) ▸ szörfözik

deslizar [z/c] spodrsniti, napačno stopiti

deslizarse zdrsniti, drseti; skrivaj se proč splaziti; zmotiti se
deslizarse al vicio v pregreho zabresti
una falta se ha deslizado napaka se je vrinila
deslizarse por la pendiente zdrsniti po pobočju navzdol

desn|a [é]
na desni rechts (od von), zur Rechten (von), rechterseits
z desne von rechts
inverzen z desne matematika rechtsinvers
nevtralen z desne matematika rechtsneutral
potekajoč od desne proti levi linksläufig
potekajoč od leve proti desni rechtsläufig
voziti po desni rechts fahren
prehitevati po desni das Rechtsüberholen
promet po desni der Rechtsverkehr
zavijati na desno rechtsabbiegen
➞ → desno

désna (-e) f

1. destra, mano destra; gamba destra, piede destro

2. inter.
desna! dest!

3. adv.
na desno, desno a destra, sulla destra
po desni sulla destra
z desne da destra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
držati se desne tenere la destra
pren. ne ozirati se ne na levo ne na desno fare di testa propria
obrt. plesti same desne fare solo maglie diritte

desn|i [é] (-a, -o) der/die/das rechte; stoječ na desni: [rechtsstehend] rechts stehend; politično: rechtsorientiert; vijačnica: rechtsgängig; Rechts- (blok der Rechtsblock, navoj das Rechtsgewinde, odklon die Rechtsabweichung, ovinek die Rechtskurve, stranka die Rechtspartei, vrata die Rechtstür)
desna roka die rechte Hand
desna stran die rechte Seite
desna pentlja die rechte Masche
desni konj v vpregi: das Handpferd
na/po desni strani rechtsseitig
na desnem krilu rechtsaußen

désni -a, -o right, right-hand; grboslovje dexter

na désni on the right
na désno to the right
na désni strani on the right-hand side
na désnem bregu Ljubljanice on the right bank of the Ljubljanica
na désno! right turn!
na désno usmerjen rightward
désni bok ladje, na desni strani ladje starboard
désno krilo vojska politika šport right wing
désna stran (konja, voza) off side
biti komu désna roka to be someone's right-hand man
v désnem zgornjem kotu in the top right-hand (ali right-hand top) corner
hoditi, voziti po désni strani, držati se désne to keep to the right
zaviti na désno to turn right, to take a right turn

désni derecho ; (knjižno) diestro

desna roka mano f derecha
desna stran lado m derecho
na desni, na desno a la derecha
biti komu desna roka ser el brazo derecho de alg
držati se desne (strani) mantenerse en (ali llevar) la derecha
iti, voziti po desni ir, conducir por la derecha
prehitevati po desni adelantar (ali pasar) por la derecha
zaviti na desno doblar a la derecha

désoler [dezɔle] verbe transitif opustošiti; razljuditi; uničiti; globoko užalostiti, pretresti; ujeziti

se désoler žalostiti se
la mort de mon ami m'a désolé smrt mojega prijatelja me je pretresla
elle se désole de ne pouvoir m'aider zelo jo žalosti, da mi ne more pomagati
ce retard me désole ta zamuda me jezi, mi ni po volji

désormais [dezɔrmɛ] adverbe odslej, v bodoče, od zdaj (naprej), odsihmal, posihmal

la porte sera désormais fermée après 8 heures odslej bodo vrata zaprta po osmi uri

despejar izprazniti, prostor narediti, očistiti; spodbuditi; oditi

despejar la cabeza odpočiti se po delu
despejar el terreno odstraniti zapreke
¡despejar! ¡despejad! ¡despejen! pohitite! s poti! pozor!
despejarse živahno delati (govoriti); razvedriti se
la situación se va despejando položaj se (počasi) jasni

después nato, pozneje

un año después leto dni pozneje
el año después naslednje leto
¡hasta después! na svidenje pozneje!
después de po, za
después de comer po jedi, po obedu
uno después de(l) otro eden za drugim, po vrsti
después de todo konec koncev, končno
poco después de terminar la guerra kmalu po koncu vojne
después de terminado el trabajo po dovršitvi dela
después que potem ko, odkar