Franja

Cosȳra (O., Plin) in Cossȳra (Sil.) ali Cos(s)ūra (Mel.) -ae, f (Κόσσυρα) Kozira, Kosira, Kozura, Kosura, otoček med Sicilijo in Afriko (zdaj Pantelleria).

cōthōn -ōnis, m (semit.; Grki so besedo primerjali s κώϑων trebušast lončen vrč) s človeškimi rokami napravljen notranji pristan: cothones appellantur portus in mari interiores arte et manu facti P. F.; poseb.

1.
a) notranji ali vojni pristan v Kartagini z istoimenskim otokom: Serv.
b) notranji pristan pri Adrumetu v Bizaceni: Auct. b. Afr.

2. Cōthōn Koton, otok v Lakonskem zalivu pri Kitajri: Plin. ali v Egejskem morju: Mel.

cothurnus (coturnus) -ī, m (gr. κόϑορνος)

1. koturn, nizek škorenj, grško obuvalo z debelimi podplati, ki je pokrivalo celo nogo in zadaj segalo do sredine meč, spredaj pa je bilo zadrgnjeno z (nav. rdečim) jermenjem: Vell., Iust., Tuditanus … ille, qui cum palla et cothurnis nummos populo de rostris spargere solebat Ci., ut, si cothurni laus illa esset, ad pedem apte convenire, neque multi cothurni paucis anteponerentur nec maiores minoribus, sic … Ci.; poseb.
a) lovski koturn, lovski nizki škorenj: virginibus Tyriis mos est gestare pharetram purpureoque alte suras vincire cothurno V., puniceo stabis (sc. Diana) suras evincta cothurno V., breviorque videtur virgine Pygmaeā nullis adiuta cothurnis Iuv.
b) koturn ali visoki čevelj tragiških igralcev, s skoraj čevelj visokimi podplati, ki ga je vpeljal Ajshil (naspr. soccus obuvalo komikov): Q., Amm., c. maior, minor Ci., Aeschylus … docuit magnumque loqui nitique cothurno H., nil illi larvā aut tragicis opus esse cothurnis H., tragoedia pictis innixa cothurnis O.

2. pren.
a) tragični, vzneseni slog, α) v pesništvu: sola Sophocleo tua carmina digna cothurno V., grande munus Cecropio repetes cothurno H., desine et Aeschyleo conponere verba cothurno Pr., tragicos decet ira cothurnos O., in cothurnis prodit Aesopus novis Ph. nastopa v novih koturnih = z novimi tragiškimi verzi, cothurnus et sonus Sophoclis sublimior Q., Varro, Sophocleo non infitiande cothurno Mart., nec comoedia cothurnis assurgit nec contra tragoedia socculo ingreditur Q., fingimus haec altum saturā sumente cothurnum scilicet Iuv., a socco ad cothurnum ascendere, ioca non infra soccum, seria non usque ad cothurnum Ap. β) v slikarstvu: cothurnus ei (sc. Nicophani) et gravitas artis multum a Zeuxide et Apelle abest Plin.
b) tragični predmet, tragična snov: vulgi scelus et cuncta graviora cothurnis Iuv.
c) vznesena dostojnost: c. imperatoriae auctoritatis (cesarskega veličanstva) Amm.
č) žaloigra, tragedija: hunc socci cepere pedem (sc. iambum) grandesque cothurni H. komedija in tragedija.

cōticula -ae, f (demin. cōs) brusek, ôslica,

1. kot preizkusni kamen ali zlatarska ôslica (βάσανος): Plin. (XXXIII, 8, 43).

2. kot mlinski kamen ali ročni možnarček (v zdravilstvu): Plin. (XXXI, 9, 45), Isid.

Cotisō -ōnis, m Kotizon, glavar Dakov ali Getov v času Avgusta: Suet., Fl., Cotisonis agmen H.

Cotōneus ali Cotōnius 3, gl. Cydōnia.

cottabus -ī, m (gr. κότταβος) kotab, grška družabna igra, pri kateri so vino po kapljicah prelivali iz čaše v medeninasto posodo in po pljuskih presojali, ali ima kdo koga rad ali ne; od tod šalj. = pljusk: ne bubuli in te cottabi crebri crepent Pl. da ne bo volovska žila po tebi pljuskala.

cottīdiō ali cotīdiō, slabše quotīdiō (*cot[t]īdius, *quotīdius) vsak dan: Q. Caepio ap. Char.

Cottius -iī, m Kotij, ime dveh knezov, očeta in sina, ki sta v prvi polovici 1. st. po Kr. gospodovala nad raznimi ligurskimi ljudstvi v Kotijskih (po njiju poimenovanih) Alpah; oče je bil Avgustov sodobnik in prijatelj: Amm.; po sinovi smrti je njegova dežela v Neronovem času postala rimska provinca: Suet., Eutr., Aur. — Od tod adj. Cottiānus 3 = Cottius 3 Kotijev, Kotijski: Cottianae civitates XV Plin., Cottianae Alpes T. ali Cottiae Alpes T., Amm. (gl. Alpēs).

cotton² [kɔ́tn] neprehodni glagol (to)
navezati, zbližati se, vzljubiti (together, with)
strinjati se

to cotton to rad imeti
to cotton up sprijateljiti se
sleng to cotton on (ali into) dojeti, razumeti
to cotton on to s.o. vzljubiti koga

cotula ali cotyla (tudi cotila, cotilla) -ae, f ali cotylē -ēs, f (gr. κοτύλη) posodica ali merica = pol sekstarija = 0,275 l: Mart., Cael., P. Veg.

cotyla ali cotylē, gl. cotula.

Cotys -tyis, acc. -tȳn in redk. -tym, voc. -ty, abl. -tye, m (Κότυς), redk. v lat. obl. Cotus -ī, m Kotis, Kot, ime traških knezov. Poseb.

1. Kot(is) I., traški kralj od l. 382 do 356, Ifikratov tast, zahrbtno umorjen: N. (z gen. Coti in acc. Cotum), Val. Max. (z gen. Cotyis).

2. Kot(is) II., Sevtov (Seuthēs) sin, kralj Odrizov (Odrysae), Perzejev zaveznik v vojni z Rimljani: L. (z obl. Cotys, Cotyis, Cotyn in Cotye), Eutr.

3. Kot(is) III., kralj Odrizov, ki je podkupil mak. prokonzula Gaja Kalpurnija Pizona, da je dal usmrtiti Rabocenta, glavarja traških Besov, in druge traške poslance; v rimski domači vojni je stal ob strani Gneja Pompeja ter mu poslal 500 konjenikov pod poveljstvom svojega sina Sandala (Sandalēs ali Sandala): Ci. (z dat. Cotyi), C. (z nom. Cotys in gen. Cotyis), Lucan. (z acc. Cotyn).

4. Kot(is) V., Remetalkov sin, pravnuk Kotisa III., živel je v stalnem prepiru s svojim stricem Reskuporidom (Rhescuporis), ta ga je dal naposled usmrtiti: O. (z voc. Coty), T. (z gen. Cotyis, dat. Cotyi, acc. Cotyn in abl. Cotye).

5. Kot(is), brat bosporskega kneza Mitridata: T. (z obl. Cotys).

Cotyttō -ūs, f (Κοτυττώ) Kotito (gen. -tite), prvotno traška boginja; njeno bogoslužje, podobno Kibelinemu in udomačeno tako v Grčiji (zlasti v Atenah in Korintu) kakor v Rimu, se je opravljalo z razuzdanimi in sramotnimi dejanji: Iuv. — Od tod Cotyttia -ōrum, n Kotitin praznik ali Kotitino (razuzdano) bogoslužje: H., V. (Catal.).

couché, e [kuše] adjectif ležeč

être couché ležati
blés masculin pluriel couchés poležano žito
écriture féminin couchée ležeča pisava
papier masculin couché s tanko plastjo sadre ali kaolina prevlečen papir (za ilustracije)
être couché à terre ležati na zemlji

couic! [kwik] interjection kvik!

faire couic! (populaire) umreti, stegniti se
n'y comprendre, n'y connaître, n'y voir que couic! (ali: pouic) ničesar ne razumeti, ne poznati, ne videti

couleur [kulœr] féminin barva; barvitost, kolorit; barvilo; (politično) naziranje; pluriel nacionalna zastava; barva obraza

couleur antirouille zaščitna barva proti rji
couleur composite, binaire vmesna barva
couleur défectueuse slaba barva
couleur à détrempe tempera (barva)
couleur à l'eau, à l'huile vodena, oljnata barva
couleur génératrice, primaire, de fond osnovna barva
couleur locale, protectrice lokalna, varovalna barva
couleur à pastel pastelna barva (svinčnik)
boîte féminin de couleurs škatla za barve
crayon masculin de couleur barvni svinčnik
film masculin, photographie féminin, télévision féminin en couleurs barvni(a) film, fotografija, televizija
pâles couleurs (médecine) bledoličnost
en couleur pisan
haut en couleur (živo) rdeč, zaripel; figuré slikovit (slog)
sans couleur brezbarven
sous couleur de pod pretvezo, da ...
annoncer la couleur napovedati barvo (pri kartanju); familier povedati svoje namere
appliquer, coucher, étaler la couleur nanesti barvo
baisser, hisser les couleurs (marine) spustiti, dvigniti zastavo
changer de couleur nenadoma prebledeti, spremeniti barvo
en dire de toutes les couleurs à quelqu'un komu brezobzirno jih povedati
en faire voir de toutes les couleurs à quelqu'un komu vse neprijetne resnice povedati
jouer la couleur et non le sans-atout igrati barvo in ne brez aduta (kartanje)
mettre en couleur pobarvati
voir couleur de rose videti skozi rožnata očala
ne pas voir la couleur d'une chose ne dobiti stvari, ki nam je obljubljena ali dolgovana
en voir de toutes les couleurs (figuré) doživeti vse možne neprijetnosti
des goûts et des couleurs il ne faut pas disputer o barvah in okusih ne more biti prerekanja, vsak ima svoj okus

countenance¹ [káuntinəns] samostalnik
zadržanje; pojava, zunanjost, lice; zadržanost; opora
figurativno podpora; odobravanje, naklonjenost; duševni mir

to change one's countenance spremeniti izraz obraza, prebledeti
to keep one's countenance premagovati se, ne se smejati
to give (ali lend) countenance pomagati komu, bodriti ga
to put out of countenance zmesti, zbegati, osramotiti
to keep in countenance bodriti, podpirati
in countenance zbran, nemoten
to stare out of countenance s pogledom zbegati
to lose countenance vznemiriti se, izbruhniti
the knight of woeful countenance vitez žalostne postave

counter⁵ [káuntə] prislov
nasproti, nasprotno, proti

to run (ali go) counter upirati se; iti v nasprotni smeri, po nasprotni sledi

country¹ [kʌ́ntri] samostalnik
dežela, domovina, pokrajina; podeželje, vas
figurativno področje

parlament, britanska angleščina to appeal to the country razpustiti parlament; razpisati nove volitve; britanska angleščina, parlament raziti se
in this (ali our) country pri nas
cross country čez drn in strn
native country domovina
old country prejšnja domovina
right or wrong my country domovini se ne smemo nikdar izneveriti
in the country na deželi, na vasi
ameriško God's own country ZDA
foreign country tujina
to go up country iti v notranjost dežele
all over the country povsod