Franja

œuvre [œvr] féminin delo, posel; (dobrodelna) ustanova; masculin vsa dela (kakega umetnika); glasbeno delo (opus); zidarsko delo, zidovje

à l'œuvre, en œuvre pri delu
à pied d'œuvre neposredno na stavbišču, gradbišču; figuré od temelja
œuvres choisies, complètes izbrana, celotna dela
bois masculin d'œuvre stavbni les, les za obdelavo
œuvres d'une paroisse dobrodelne organizacije v župniji
bonnes œuvres (religion) dobra dela
grand œuvre masculin (alkimija) kamen modrih
gros œuvre masculin zgradba v surovem stanju
mise féminin en œuvre izvršitev dela
œuvre de bienfaisance dobrodelno delo, društvo
œuvre de basse qualité kič, kičast izdelek
œuvre sociale, de secours socialno delo, podporna ustanova
œuvre de la soupe scolaire šolska kuhinja
œuvres vives, mortes del ladje pod vodo, nad vodo
faire œuvre de obnašati se, pokazati se kot
faire œuvre de ses dix doigts (figuré) ne biti len
juger quelqu'un à l'œuvre koga po delu soditi
mettre en œuvre uporabiti kaj, izvesti, spraviti v delovanje
mettre tout en œuvre, mettre en œuvre toutes ses batteries vsa sredstva uporabiti, vse sile napeti
se mettre à l'œuvre lotiti se dela

offēnsiō -ōnis, f (iz *offend-tio; offendere)

1. zadevanje ob kaj, spotikanje; s subjektnim gen.: pedis Ci., offensiones pedum Plin., o. dentium Lact.; abs.: offensione et tactu sonitus expresserat claritatem Vitr.; meton. spotik(ljaj): id ita tornavit … nihil ut asperitatis haberet, nihil offensionis Ci.

2. metaf.
a) nezgoda, neprijeten dogodek, neprijetnost, zoprnost, poraz: o. periculosa Ci., o. iudicii Ci. pred sodiščem, offensionem timere Ci. bati se zavrnitve (pri kandidaturi za kako službo), proelio superati aut aliquā offensione permoti Ci., eius adulescentia non offensionibus belli, sed victoriis est erudita Ci.; occ. težava, slabost, slabo počutje, nerazpoloženje, napad kake bolezni: in fragili corpore odiosa omnis offensio est Ci., corporum offensiones sine culpā accidere possunt Ci.; offensiones (plašnost) et pavor iumentorum Aug.
b) zgražanje, spotika = zamera, jeza, ne(je)volja, zlovolja, slaba volja, nerazpoloženje, odpor, nenaklonjenost, nemilost, sovraštvo, mržnja: populi N. zlovolja, ne(je)volja, jeza, toda: o. totius ordinis Ci. ali iudiciorum Ci. slab glas, slab sloves, sine offensione Ci., N. brez zamere, brez sitnosti, magna cum offensione civium N. na veliko jezo sodržavljanov, accendere offensiones T., offensionem subire Ci., Plin. v zamero priti, zameriti se, timere offensionem apud Romanos L. bati se zamere, principum inclinatio in hos, offensio in illos T., quod apud alios gratiam, apud alios offensionem habet Plin. kar velja nekaterim za prednost, drugim za napako, habent ad res contras offensionem et fastidium Ci. mržnjo in gnus.

offēnsiuncula -ae, f (demin. iz offēnsiō)

1. majhen spotikljaj, majhna (raz)žalitev: si qua offensiuncula facta est animi tui perversitate aliquorum Ci. ep., cum post offensiunculas in gratiam redeatur Gell.

2. mala zoprnost, neprijetnost, neprijetno doživetje, neprijeten dogodek: in ista aedilitate offensiunculam accipere Ci. = propasti pri volitvi edilov.

offrir* [ɔfrir] (po)nuditi; dajati, podariti, pokloniti; religion darovati

offrir l'apéritif à quelqu'un plačati komu aperitiv
offrir son bras à quelqu'un ponuditi roko komu (iz vljudnosti ali za pomoč pri hoji)
offrir sans engagement brezobvezno ponuditi
offrir une réception prirediti sprejem
que m'offrez-vous de ce tableau? koliko daste za to sliko?
je lui ai offert de le loger chez moi ponudil sem mu, da ga vzamem pod streho
il m'offre beau jeu z njim imam lahek posel
s'offrir à ponuditi se za
s'offrir quelque chose (des vacances) privoščiti si kaj (počitnice)
il s'offre des difficultés nastajajo težave

ógenj fire; (plamen) flame, blaze; (požar) conflagration; (na prostem, kres) bonfire; vojska fire, firing; (za cigareto) light; figurativno (navdušenje) enthusiasm; (vnema) ardour, zeal, passion, heat

pri ógnju at the fire
óg! vojska fire!
z ógnjem in mečem with fire and sword
bengalični ógenj Bengal lights pl
med dvema ógnjema (figurativno) between the devil and the deep blue sea, between the hammer and the anvil
v ógnju (v plamenih) ablaze
pri počasnem, slabem ógnju on a slow fire
božja sodba z ógnjem zgodovina ordeal by fire
odporen proti ógnju fireproof, fire-resistant
križni ógenj vojska cross fire
umetni ógenj (display of) fireworks pl
varen pred ógnjem fire-resistant, fire-resisting, fireproof
nepretrgan ógenj vojska sustained fire
uničevalen ógenj withering fire
metalec ógnja vojska flamethrower
osvetljen od ógnja firelit
ustavitev ógnja vojska cessation of fire
oboževalec ógnja fire worshipper
bil je ves v ógnju (figurativno) he was glowing with enthusiasm
biti pod težkim ógnjem vojska to be under (ali exposed to) heavy fire
biti ves v ógnju za (figurativno) to be fired (ali to be ablaze) with enthusiasm for; to be enthusiastic about
kjer je dim, je tudi ógenj there is no smoke without fire
opečen otrok se boji ógnja a burnt child dreads the fire
dajte mi malo ógnja, prosim may (ali can) I have a light, please?
imate ógenj? have you got a light?, do you have a light?
vas smem prositi za ógenj? may I ask you for a light?, (pogovorno) got a match, please?
óg slabo gori the fire is going out
koncentrirati óg vojska to concentrate one's fire
iti skozi óg za koga (figurativno) to go through fire and water for someone, to go through a great deal for someone
iti po kostanje v óg za koga to pull someone's chestnuts out of the fire
igrati se z ógnjem to play with fire, (figurativno) to play with sharp (ali edged) tools
ógenj je izbruhnil a fire broke out
kuhati na ógnju to cook on a (ali on an open) fire
naložiti premog na ógenj to put coal on the fire
biti izpostavljen težkemu ógnju vojska to be exposed to heavy fire
odpreti (začeti) ógenj vojska to open fire
podpihati ógenj to fan the flame
ógenj poide (je pošel) the fire goes out (has gone out, is out)
izkresati ógenj to strike fire
pogasiti ógenj to put out (ali to extinguish) a fire
napraviti (prižgati) ógenj to make (to light, to kindle) a fire, ZDA to fix a fire
podrezati ógenj to make up the fire, to poke (ali to stir) the fire, to stoke up the fire
prili(va)ti olje na ógenj (figurativno) to add fuel to the fire, to pour oil on the fire
še naložiti na ógenj to replenish the fire
kot ógenj (hitro) se razširiti to spread like wildfire
ógenj je uničil tovarno the factory has been destroyed by fire
ustaviti ógenj vojska to cease fire
ustavi ógenj! (vojaško povelje) hold your fire!, cease firing!
vzdrževati ógenj to keep the fire going
vzeti pod ógenj vojska to fire at
zajeziti ógenj to bank up the fire
zavarovati proti ógnju to insure against fire

oglasíti to make known by a notice (oziroma a poster, a placard); (objaviti) to announce; (v časopisu) to advertise

oglasíti se to utter a sound
oglasíti se pri to call on, to call at, to drop in, to come and see, to pay a call at

oglasíti annoncer, faire insérer (ali faire passer, mettre) une annonce dans un journal

oglasiti se donner de ses nouvelles; se présenter, venir voir
ne se oglasiti ne pas donner de ses nouvelles, ne pas donner signe de vie
oglasiti se pri kom passer chez quelqu'un, venir chez quelqu'un, aller voir quelqu'un, venir voir quelqu'un
mimogrede se oglasiti entrer en passant chez quelqu'un, faire un bond chez quelqu'un, faire une apparition chez quelqu'un, faire une courte visite à quelqu'un
oglasiti se k besedi prendre la parole

ognjíšče (-a) n

1. focolare, camino:
kovaško ognjišče fucina
domače ognjišče focolare domestico, casa
zaslon pri ognjišču parabrace

2. (žarišče) focolaio:
bolezensko ognjišče focolaio di malattie
ognjišče odpora focolaio della ribellione

ográja railing (s pl); fence; enclosure

ográja pri mostu parapet
stopniščna ográja balustrade, baluster, banisters pl
zaščitna ográja okoli nove gradnje hoarding
žična ográja wire fence

Ohr, das, (-/e/s, -en) uho, figurativ posluh (für za); ein feines Ohr iztanjšano uho; abstehende Ohren štrleča ušesa; bis an die Ohren do ušes; sich aufs Ohr legen iti spat; auf den Ohren sitzen sedeti na ušesih; bis über die Ohren do grla, preko glave; bei den Ohren nehmen prijeti za ušesa; sich etwas hinter die Ohren schreiben zapisati si za uho; eins hinter die Ohren geben dati jih nekaj okoli ušes; sich hinter den Ohren kratzen (po)praskati se za ušesom; noch feucht/[naß] nass/grün hinter den Ohren sein biti še moker za ušesi, biti neizkušen; es faustdick hinter den Ohren haben biti prefrigan; ins Ohr sagen povedati na uho; etwas im Ohr haben imeti v ušesu, v ušesih; jemandem mit etwas in den Ohren liegen nadlegovati koga z, nenehno komu nekaj govoriti; mit halbem Ohr zuhören: na pol ušesa; sich eine Nacht um die Ohren schlagen ponočevati, prekrokati noč; viel um die Ohren haben imeti veliko dela, skrbi; jemandem etwas um die Ohren schlagen komu nekaj zelo neprijazno povedati; übers Ohr hauen ogoljufati; zum einen Ohr hinein, zum anderen wieder raus pri enem ušesu noter, pri drugem ven; zu Ohren kommen priti na ušesa; ganz Ohr sein pozorno poslušati; kein Ohr für etwas haben ne imeti občutka za; ein aufmerksames/offenes Ohr finden naleteti na odprta ušesa; jemandem die Ohren voll jammern napolniti komu ušesa z/s (stokanjem itd.); jemandem die Ohren [langziehen] lang ziehen nategniti komu ušesa; rote Ohren bekommen zardeti do ušes, sramovati se; lange Ohren haben vleči na ušesa; die Ohren spitzen prišpičiti ušesa; die Ohren [steifhalten] steif halten ne dati se; sein Ohr zuschließen zapirati si ušesa; sich die Ohren zuhalten mašiti si ušesa; die Ohren klingen jemandem zvoni v ušesih; sein Ohr leihen nakloniti uho

oído

jamás visto ni oído nezaslišan
oído m sluh; (notranje) uho
oído tardo naglušnost
oído fino tenkoslušnost
decir al oído komu na uho povedati, zaupno povedati
aprender de oído izvedeti po pripovedovanju, od drugih slišati
le entra por un oído y (le) sale por el otro pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem pa ven
eso suena mal al oído to se slabo sliši
tener el oído duro naglušen biti
tocar de oído (gl) igrati po posluhu
tardo, duro de oído naglušen
aguzar los oídos na ušesa vleči, z ušesi striči
dar oídos (a) koga poslušati
hacer oídos sordos (a) ne poslušati
hacer (tener) oídos de mercader delati se, kot da ne razumemo
llegar a oídos (de) na ušesa priti
soy todo oídos sama ušesa so me
prestar oídos poslušati
me suenan los oídos v ušesih mi zveni
taparse los oídos ušesa si mašiti
zumbido de oídos šumenje po ušesih

oír* slišati, poslušati, zaslišati

oír en justicia zaslišati pred sodiščem
como quien oye llover meni nič tebi nič
¡oye! ¡oiga(n)! čujte! oho!
¡oiga! halo! (pri telefonu)
¿oyes? slišiš? si razumel?
¡Dios te (ali le) oiga! daj bog! bog te (Vas) usliši!

ojáčiti fortifier; augmenter; renforcer, intensifier, accroître ; elektrika amplifier

ojačiti zid, stopalo pri nogavici renforcer un mur, un pied de bas
ojačiti napetost amplifier la tension

ojo moški spol oko, vid; obraz; uho, ušesce (šivanje); petlja; previdnost

ojo de águila orlovsko oko
ojo de besugo škilasto oko
ojo de cristal stekleno oko
¡(mucho) ojo! pozor! previdno!
ojo alerta previdno
a ojo na slepo
cerrar el ojo umreti
echar mal de ojo (a) s pogledom uročiti
mirar a alg. ojo a ojo upreti oči v koga
ser el ojo derecho (de) biti komu zenica v očesu, biti komu desna roka
¡mis ojos! srček moj!
ojos hundidos vdrte oči
ojos oblicuos, rasgados poševne oči, oči z ozko odprtino
ojos saltones velike izbuljene oči
cuatro ojos očalarji
a cuatro ojos med štirimi očmi
a ojos vistos očitno, očividno, vidno
a cierra ojos, a ojos cerrados slepo
le bailan los ojos on je živahen, vesel je življenja
cerrarle a uno los ojos komu oči zatisniti (ob smrtni uri)
clavar los ojos (en) zapičiti oči (v)
comer con los ojos zelo izbirčen biti pri jedi
dar de ojos na obraz pasti
dar en los ojos v oči pasti
írsele a uno los ojos tras u/c pohlepno kaj želeti
meter por los ojos s silo vsiliti
no pegar el ojo, los ojos ne zatisniti očesa, ne spati
poner los ojos vzljubiti
poner los ojos en blanco oči zavijati, pobesneti
no quitar los ojos ne izgubiti iz oči
revolver los ojos oči zavijati (od jeze)
sacar los ojos (a) komu oči izpraskati, komu velike izdatke povzročiti
eso salta a los ojos to je očitno
torcer, volver los ojos oči zavijati
volver los ojos en oči upreti v
enamorado hasta los ojos do ušes zaljubljen
ojos que no ven, corazón que no siente iz vida, iz srca

okenc|e² [ô] srednji spol (-a …) v banki, na pošti ipd.: der Schalter (za informacije Auskunftsschalter, bančno Bankschalter, blagajniško Kassenschalter, za prodajo znamk Briefmarkenschalter, za sprejem in izdajo prtljage Gepäckschalter, za prodajo vozovnic Fahrkartenschalter, paketno Paketschalter, plačilno Zahlschalter, poštno Postschalter)
prostor z okenci der Schalterraum
služba pri okencu der Schalterdienst
uradne ure pri okencu Schalterstunden množina
uradnik pri okencu der Schalterbeamte
uslužbenec/uslužbenka pri okencu der/die Schalterangestellte
čas zapiranja okenc der [Schalterschluß] Schalterschluss

oklepati se česa kot pijanec plota frazem
(močno vztrajati pri čem) ▸ ragaszkodik, mint részeg a kerítéshez
Ljudje se kot pijanec plota oklepajo vsega, kar diši po zmagi, uspehu. ▸ Az emberek, mint részeg a kerítéshez, ragaszkodnak mindenhez, aminek győzelem- vagy sikerillata van.
Sopomenke: držati se česa kot pijanec plota

oklevati glagol
(omahovati) ▸ habozik, hezitál, tétovázikŽenska je za trenutek oklevala, preden je odgovorila. ▸ A nő egy pillanatig habozott, mielőtt válaszolt.
Slišal sem, da ste dolgo oklevali pri izbiri študija. ▸ Hallottam, hogy sokáig hezitáltál, amikor kiválasztottad, hogy mit tanulj.
Predolgo že oklevate glede neke odločitve. ▸ Túl sokáig tétovázik, mielőtt döntene.
Če je treba komu pomagati, nikoli ne oklevate. ▸ Ha valakinek segítségre van szüksége, akkor ön sohasem tétovázik.

oklévati hésiter, tarder à, balancer, osciller, tâtonner, se tâter, tortiller , familiarno barguigner, traîner, lanterner, être indécis (ali irrésolu)

okleval je pri izbiri il ne pouvait arrêter son choix

okljúk lacet moški spol

okljuki (pri rekah) sinuosités ženski spol množine, méandres moški spol množine
pot v okljukih chemin moški spol serpentin (ali en lacets)

okn|o¹ [ô] srednji spol (-a …) gradbeništvo, arhitektura das Fenster (ateljejsko Atelierfenster, deteljičasto Kleeblattfenster, drsno Schiebefenster, dvodelno Zwillingsfenster, dvojno Doppelfenster, enojno Einfachfenster, gotsko Spitzbogenfenster, izložbeno Schaufenster, južno Südfenster, kasetno Kastenfenster, kletno Kellerfenster, kolesasto Radfenster, krožno Rundfenster, kuhinjsko Küchenfenster, na hodniku Gangfenster, segmentno Segmentfenster, s krogovičjem Maßwerkfenster, suličasto Lanzettenfenster, spalnice Schlafzimmerfenster, tridelno Drillingsfenster, s trikotnim segmentom Giebelfenster, v strešini Dachfenster, Dachliegefenster, za lončnice Blumenfenster, zatrepno Giebelfenster, z mrežo Gitterfenster, z mrežo proti muham Fliegenfenster, nagibno Kippfenster, panoramsko Panoramafenster, podstrešno Bodenfenster, polkrožno Bogenfenster, pomolno Erkerfenster, okroglo cerkveno Radfenster, severno Nordfenster, slepo Blindfenster, Blendfenster, stopniščno Treppenfenster, stransko Seitenfenster, strešno Dachfenster, šilasto Lanzettfenster, vezano Verbundfenster, vogalno Eckfenster, vratno Türfenster, vrtljivo in nagibno Drehkippfenster)
rozetno okno die Fensterrose
malo okno (lina) das Bullauge
mansardno okno die Gaupe, Gaube, das Mansardfenster, Mansardenfenster, die Dachgaupe
z enim oknom/ dvema oknoma/tremi okni einfenstrig/zweifenstrig/ dreifenstrig …
okna v nizu das Fensterband
mesto pri oknu der Fensterplatz
podoben oknu fensterartig
brez oken fensterlos
(kopalnica brez oken das Innenbad)
čistilec oken der Fensterputzer
pravo pravica okna das Fensterrecht
okno gleda na cesto das Fenster liegt zur Straße
gledati, splezati: skozi okn aus dem Fenster, zum Fenster hinaus
vreči skozi okno aus dem Fenster stürzen, zgodovina fenstern
figurativno metati skozi okno denar: (das Geld) zum Fenster hinauswerfen, (Geld) auf die Straße werfen