Franja

mātrōna¹ -ae, f (māter)

1. častna svobodnorojena poročena ženska, omoženka, poseb. s stranskim pomenom imenitnosti, dostojanstva, spodobnosti, krepostnosti, odlična gospa, dama, žena visokega stanu, hišna mati, gospodinja, matrona (naspr. pogosto meretrix): Pl., O., Iust., Suet., luxere matronae ut Brutum L., sanctitas matronarum Ci., matrona Iuno (kot priimek Junone, zavetnice žena) H.

2. redkeje zakonska družica, (zakonska) žena, soproga: Sil., Suet., matronae et virgines Ci., matronae puerique V., matrona bellantis tyranni H., m. tonantis O., m. Gai principis Plin.

matula -ae, f (etim. nezanesljiva, morda sor. s skr. ámatram posoda, vrč) posoda za tekočine: Pl. ap. Non.; occ.

1. umivalna posoda (skleda), umivalnica, umivalnik: Ulp. (Dig.).

2. ponočna posoda, „počepnica“: Pl., Varr., Hier., P. F.; kot psovka: numquam ego te tam esse matulam (= tak tepec) credidi Pl.; preg.: est modus matulae Varr. ap. Non. treba se je držati mere.

Maus, die, (-, Mäuse) Tierkunde miš; elektronische Datenverarbeitung miška; weiße Maus bela miš; figurativ weiße Mäuse prometna policija; dicke Mäuse mnogo denarja; braune Maus Tierkunde (Schnecke) rjava tigrovka; figurativ graue Maus neprivlačna, neopazna ženska; keine Maus nihče; still wie eine Maus tih kot miška; wie eine gebadete Maus moker kot miš; den Mäusen gepfiffen bob ob steno; das trägt eine Maus auf dem Schwanz fort tega je za mišji repek/klinec

mauviette [movjɛt] féminin, vieilli, commerce debel škrjanček (dober za pečene); figuré slabotna oseba

manger comme une mauviette jesti kot vrabček

Māvors¹ -ortis, m (star. in pesn. = Mārs)

1. Mávors (Mavórt), bogočastno ime Marsa kot zmagovitega boga: Ci., genitor Mavors O., Mavors pater Val. Fl., urbs Mavortis (= Roma) V., puer Iliae Mavortisque (= Romulus) H., scopulus Mavortis O. (= gr. Ἄρειος πάγος).

2. meton. vojna: Aus. — Od tod adj. Māvortius 3

1. Mavórsov (Mavórtov), Mársov: moenia V. = Rim, tellus V. = Trakija, proles O. Tebanci, ker so nastali iz zob Marsu posvečene kače, aetas, nobilitas, pectora, munera, cuspis, plebes, signa Cl., seges Mavortia belli Cl. možje, ki so se dvignili iz posejanih zmajevih zob; subst. Māvortius -iī, m Marsov sin, Mavórtij = Meleager, ki je bil baje Marsov sin: O.; tudi = Márs: Petr. poet.

2. vojen, bojevit: Sil., Stat., Val. Fl., Cl.

mavra ženski spol (ein Kuhname)
pijan kot mavra voll/betrunken/ blau wie eine Strandhaubitze

mávra (mavrica) rainbow; (črna krava) black cow

piti kot mávra to drink hard (deep, like a fish)
pijan kot mávra blind drunk, VB žargon blotto, ZDA žargon jagged

mávra (krava) vache noire ; (mavrica) arcen-ciel moški spol

pijan kot mavra soûl comme un cochon, familiarno bourré, schlass

mávra² (-e) f nareč. pog.
pijan kot mavra ubriaco fradicio

mávra (krava) vaca f negra ; (mavrica) arco m iris

pijan kot mavra fam borracho como una cuba; hecho una cuba, hecho una uva

mayor večji; višji; starejši; prileten, v letih; polnoleten; glasba dur

el mayor največji; najstarejši
la mayor parte večina
por la mayor parte večinoma
dos años mayor dve leti starejši (que kot)
altar mayor glavni oltar
cocinero mayor glavni kuhar
mayor de edad polnoleten
edad mayor polnoletnost
estado mayor (voj) generalni štab
misa mayor velika maša
persona mayor starejša, odrasla oseba
por mayor na debelo, en gros
comerciante al por mayor trgovec na debelo, grosist
precio al por mayor en gros cena
echar por mayor pretiravati, širokoustiti se
estar en meses mayores biti v zadnjih mesecih nosečnosti
mis mayores moji predniki

me pron.

1. mene, meni, menoj:
da me (jaz) sam
fra me e me pri sebi
per, secondo me po mojem
quanto a me kar se mene tiče

2. jaz:
povero me! ubogi jaz!, jojmene!
è bravo quanto me dober je kot jaz
il padrone sono me! šalj. jaz sem gospodar!, jaz ukazujem!

3. mi (pred 'la', 'le', 'li', 'lo', 'ne'):
mandamelo pošlji mi ga!

mēcōnis -idis, f (gr. μηκωνίς) mekónida, vrsta zelene solate, ki ima podoben uspavajoč mleček kot mak: Plin.

mèćava ž snežni metež: probijati se kroz -u; mećava se razbjesnjela, razbesnela nad pokrajinom: jede kao mećava je kot mlatič

med¹ [é] moški spol (-u, ni množine) der Honig, Bienenhonig, -honig (cvetlični Blütenhonig, gozdni Waldhonig)
umetni med der Kunsthonig
turški med türkischer Honig
celica z medom die Honigzelle
kruh z medom das Honigbrot
kozarec medu das Honigglas
sladek kot med honigsüß
figurativno na ustih med, a v srcu led Honig auf der Zunge, Galle im Herzen
brez potu ni medu ohne Fleiß kein Preis

méd -ú honey

gozdni, divji méd, -ú wild honey
turški méd, -ú Turkish delight
méd, -ú v satovju honey in the comb
tekoč méd, -ú liquid honey, pure honey
trcan méd, -ú strained honey
sladek kot méd, -ú sweet as honey, honey-sweet
méd, -ú in mleko milk and honey
iti, prodajati se za méd, -ú (figurativno) to sell like hot cakes
to gre za méd, -ú (figurativno) it's going like hot cakes
nabirati méd, -ú to gather honey
dežela, kjer se cedita méd, -ú in mleko a land flowing with milk and honey

méd (-ú) m

1. miele; nettare; secrezione mellea:
sladek kot med dolce come il miele
akacijin, lipov med miele di acacia, di tiglio
čebelji, umetni med miele di ape, miele artificiale
točiti med torchiare il miele
točeni med miele centrifugato
pren. med in mleko latte e miele

2. pren. miele:
pren. iti za med andare a ruba

3. star. (medica) idromele; pren.
tam se cedi med in mleko paese dove scorre il latte e il miele, paese di Bengodi
pren. sam med ga je persona tutta miele
mazati koga z medom lisciare, lusingare, adulare qcn.
na to gredo ljudje kot muhe na med esserne attratti come le mosche dal miele
sekira mu je padla v med per lui è stato un terno al lotto
turški med miele turco
PREGOVORI:
na jeziku med, v srcu led volto di miele, cuore di fiele

medén de miel, mielleux , (pesniško) melliflue

sladek kot meden doux comme le miel
medeni tedni lune ženski spol de miel

medén de miel

sladek kot meden dulce como la miel, fig melifluo
medeni tedni luna f de miel

medicābulum -ī, n (medicāre) zdravilo = zdrav kraj (kot pridevek nekega zdravilišča): Ap.