Franja

propre [prɔprə] adjectif lasten; karakterističen (à za), poseben; primeren, prikladen, pripraven; snažen, čist; negovan; spodoben; masculin posebnost

de son propre sam od sebe
de sa propre main lastnoročno
par ses propres moyens z lastnimi sredstvi
propre à rien za nobeno rabo; malopriden
(vieilli) amour-propre masculin samoljubje
exercices masculin pluriel propres à développer la mémoire primerne vaje za razvijanja spomina
mains féminin pluriel propres čiste roké
nom masculin propre lastno ime
pour son propre compte na lasten račun
avoir quelque chose en propre imeti kaj v lasti
ce sont là ses propres paroles to so njegove lastne besede
le rire est le propre de l'homme smeh je človekova posebnost
il est propre! (familier) v lepi kaši je!
c'est du propre (ironično) ta je pa lepa, dobra!
j'ai vu de mes propres yeux na lastne oči sem videl
mettre au propre prepisati na čisto
remettre une convocation en mains propres de quelqu'un izročiti poziv komu v roke
se rendre propre quelque chose prilastiti si kaj

prōprio

A) agg. (m pl. -ri)

1. lasten:
nome proprio jezik lastno ime
senso proprio pravi (ne preneseni) pomen

2. lasten, oseben:
sentire qcs. con le proprie orecchie slišati kaj s svojimi ušesi

3. točen, primeren; resničen, pravi:
questo è un vero e proprio errore to je resnična napaka

B) avv.

1. prav, zares:
sono arrivato proprio adesso prav zdaj, pravkar sem prišel
le dice proprio grosse prav debele klati

2. sploh:
non so proprio cosa dire sploh ne vem, kaj naj rečem

C) agg.; pron. (m pl. -ri) svoj, lasten:
ognuno è padrone in casa propria vsak je gospodar v svoji hiši
è più facile vedere gli altrui difetti che i propri laže je videti tuje kot lastne napake

Č) m svoje, lastnina:
avere del proprio imeti kaj svojega
in proprio v (svoji) lasti; zase, zasebno; pren. osebno, pod svojo odgovornostjo:
avere terreno in proprio imeti zemljišče v (svoji) lasti
lavorare in proprio delati zasebno
rispondere in proprio di qcs. osebno za kaj odgovarjati

prō-pūgnō -āre -āvī -ātum

I. intr.

1. na boj naprej se podvizati, na boj naprej se pomakniti (pomikati), napadaje (v napadu) prodreti (prodirati), napadaje (v napadu) bojevati se, iti v boj: cum spe defensionis studium propugnandi (napada(nja)) accessit C., ipsi ex silvis raro propugnabant C.

2. v bran se postaviti (postavljati), braniti se, bojevati se za kaj: uno tempore propugnare et munire C., clientes propugnant T.; od kod?: hinc (sc. ex turri) propugnabant C., propugnare e loco (s stojišča), e muris Cu., pro (pred) vallo L.; s čim?: telum, quo propugnare pariter et incessere possit (pren.) T. (Dial.); za koga?: pro gallinis Varr., pro suo partu Ci. za svoje mladiče; pesn. z dat.: Ap., Amm. idr., alter propugnat nugis (za malenkosti) armatus H.; subst. pt. pr. prōpūgnantes -ium, m branitelji, branilci: C., Cu. idr.

3. metaf. bojevati se za kaj = braniti, ščititi, varovati kaj: virtus propugnat pro aequitate Ci., ut non oppugnare commoda patriae, sed pro his propugnare possit Ci. —

II. trans. (upirajoč se) braniti kaj: tribunus operā alitis propugnatus Quadr. fr. ap. Gell., casiam unguibus Plin., munimenta T.; metaf.: absentiam alicuius Lact. koga v času njegove odsotnosti, dum, quae libidine deliquerant, ambitu propugnant T. zaslanjajo.

proračún estimate; budget; calculation

državni proračún state budget
letni proračún annual estimates pl
približen proračún rough (ali approximate, preliminary) estimate
proračún za letalstvo the Air Estimates pl
izdelati proračún to prepare a budget
predložiti proračún to introduce a budget
predvideti v proračúnu to budget (kaj for something)
sprejeti proračún to pass a budget
uravnovesiti proračún to balance a budget

prō-rogō -āre -āvī -ātum

1. ljudstvo vprašati, ali naj se komu kaj podaljša; od tod (na osnovi zakonskega predloga, podanega na ljudski skupščini) podaljšati (podaljševati): Vell., Aur. idr., imperium Ci. ep., L., Suet., provinciam Ci. ep. upravništvo (upravo) v provinci, annum Ci. uradno poslovanje (koga) za eno leto, numerum annorum provinciis Ci., aliquid temporis (v provinci) Ci.; occ. sploh podaljš(ev)ati: vitam hominibus Pl., bellum Ci., longum scriptori aevum H. proslaviti pisatelja za dolgo dobo, tempus, mores Plin.

2. metaf.
a) odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), odgoditi, pustiti (puščati): spem alicui in alium diem Pl., recte vivendi horam H., paucis ad solvendum prorogatis diebus Ci. po malo (nekaj) dneh odloga, prorogare diem mortis Sen. ph.
b) dolgo obdržati, hraniti, ohraniti (ohranjati): vivacitatem suam usque in annos decem Col., vitam Col., spiritum homini, memoriam alicuius, famam Plin. iun., rem Romanam alterum in lustrum H., omnes thyrsos vel folia lactucarum prorogare urceis conditos Plin.
c) ploditi, spoče(nja)ti, zaroditi (zarajati): subolem Cod. I., familia prorogata Val. Max.
d) (v)naprej izplač(ev)ati, založiti (zalagati), zakladati koga z (denarjem), posoditi (posojati): nummos, sumptus litiganti Cod. I.
e) razglasiti (razglašati), proglasiti (proglašati), naznaniti (naznanjati): sententiam Cod. I.

prō-rumpō -ere -rūpī -ruptum (prō in rumpere)

1. intr. prodreti (prodirati), udreti (jo) kam, bruhniti, planiti kam, v koga, iz česa, bukniti, zagnati (zaganjati) se, (z)drveti, zadreviti (se), pognati (poganjati) se: Hirt., T., Col., Sil., Sen. tr. idr., per medios audacissime C., (sc. Pallas) medius densos prorumpit in hostes V., prorumpit Tiberinus in mare V. d(e)re; metaf.: illa pestis prorumpet, qua poterit Ci. bo buknila, bo bruhnila na dan, vis morbi in imum intestinum prorupit N. je udarila na … , nisi in hac causa, qui vester animus sit, ostendetis, eo prorumpere (tako daleč zaide) hominum cupiditatem et scelus et audaciam Ci., lacrimae prorumpunt Plin. iun. se ud(e)rejo, se ulijejo, incendium aedibus proruperat T. ogenj je nastal pri hiši, ogenj je izbruhnil na hiši, nihil prorupit (nič se ni pojavilo), quo coniuratio intelligeretur T., prorumpere in bellum Iust. pognati se (spustiti se, podati se) v vojno, in necem militum, in scelera T. podati se v kaj, ad minas T. preteč bruhniti, ad quod victo silentio prorupit reus T. je bruhnil, izpregovoril; v istem pomenu tudi: prorumpere in vocem Ap. ali in verba Lamp.

2. trans. (iz)bruhniti, (iz)bruhati: (sc. Aetna) atram prorumpit ad aethera nubem V.; med. prodreti (prodirati): Lucr., Sil., Stat., Val. Fl. idr., proruptus corpore sudor V., unde it mare proruptum V. od koder se morje prodirajoče vali; refl. se prorumpere planiti, pognati se, (pri)dreti: sese in fugam Gell.

prose [proz] féminin proza, nevezan govor

écrire en prose pisati v prozi
faire de la prose sans le savoir narediti, delati kaj, ne da bi se tega zavedali, nevede kaj delati

prō-sequor -sequī -secūtus sum (prō in sequī)

I.

1. komu slediti, za kom dreviti se, koga poditi, goniti, gnati, preganjati: fugientes longius C., ad repellendum et prosequendum hostem procurrebant C., prosequi aliquem lapidibus Petr.; pren.: fortuna Euphranorem prosequebatur Auct. b. Alx.

2. (po)spremiti (spremljati), sprevajati, poseb. iz spoštovanja ali vljudnosti: Pl., Cu., H., Sen. ph., Gell. idr., quem discedentem universa civitas prosecuta est N., prosequi reginam in freta O., aliquem usque ad agri fines Ci., aliquem officii causā L., legiones ad prosequendos commilitones processerant L., eum milites electi sunt prosecuti C., longe prosequitur euntem V., prosequi exsequias Ci. iti za pogrebom, udeležiti se pogreba, defunctum questu T. ali samo defunctum Petr. mrtveca (umrlega) spremljati (pospremiti) (s tarnanjem, tarnaje), ventus prosequitur euntīs V.; pren.: eos (sc. mortuos) … desiderium prosequitur amicorum Ci., nec delictum venia prosequebatur T. prestopku ni sledilo odpuščanje, Chattos saltus Hercynius prosequitur simul atque deponit T. Hercinski (Herkinski) gozd se razteza ob hatskem ozemlju in se tudi končuje z njim.

3. metaf. koga (po)spremiti (spremljati) s čim (pri odhodu), da(ja)ti komu kaj za na pot, obdariti (obdarovati, obdarjati), (po)častiti koga s čim, podariti (podarjati), nakloniti (naklanjati), pokloniti (poklanjati), izkaz(ov)ati komu kaj, besede (za)kričati za kom, (za)klicati komu: legatos et excipere et prosequi cum donis L., proficiscentem magnis donis L., aliquem veniā V. odpustiti komu, aliquem beneficiis Ci., Cu. izkazovati, aliquem misericordia Ci., virtutem alicuius gratā memoriā Ci., aliquem testimonio Plin. iun., aliquem legato (volilo) Suet., linquentem terram eam votis, ominibus lacrimisque Ci. odhajajočega iz te dežele v solzah pospremiti s prijaznimi voščili, aliquem verbis honorificis Ci. s častnimi besedami ogovoriti (nagovoriti) koga, liberaliter eos oratione C. prijazno jim prigovarjati, prijazno jih nagovarjati, aliquem laudibus L. hvaliti koga, hvalo peti komu, povzdigovati koga, aliquem verbis vehementioribus Ci. klicati komu (za kom) … besede, aliquem contumeliosis vocibus C. kričati za kom sramotilne besede, pospremiti koga z zmerljivkami (psovkami), egredientem verbis Ci. odhajajočemu želeti „srečno pot“ (iron. = „vrag te nesi!“, „vrag te pocitraj!“), sic prosecutus Ph. tako za njim kličoč, te besede za njim govoreč; (o stvareh): illius mortis opportunitatem benevolentiā potius quam misericordiā Ci., lacrimis non minus quam laudibus debitis tam memorabilem mortem L., cum laude … facta atque famam nominis T., non admiratione istā, sed memoriā Val. Max. —

II. (v govoru) nadaljevati, nadalje razlagati, svoje misli razkri(va)ti glede česa, pripovedovati, opis(ov)ati: Corn., Q., Plin. iun., Sen. ph. idr., prosequitur pavitans et fatur V., quod non longius prosequar Ci., quid pascua versu prosequar? V.

prō-siliō (star. prōsuliō) -īre -uī, redkeje -īvī ali -iī (salīre)

1. naprej ali ven ali iz (z) česa skočiti (skakati), poskočiti (poskakovati), vskočiti, vreči se, planiti, zapoditi se, zagnati se, pognati se, (z)drveti, šiniti (šinjati), štrkniti (štrkati): Ter., O., Sen. rh., Sen. tr. idr., repente Ci., cerebrosus prosilit unus H.; z abl.: Sil., Stat., Lucan., Val. Fl. idr., finibus suis V. iz svojih pregraj; s praep.: Pl. fr., Suet., Hyg. idr., ab sede suā L., ex lecto Cu., de vertice capitis O., de navi Iust.; metaf. (o stvareh): Cat., Plin., Mel., Lact. idr., flumen, sanguis, scintilla prosilit O., prae laetitiā lacrumae prosuliunt mihi Pl. ali iussae prosiliunt lacrimae Mart. solze se uderejo (udirajo), (se u)lijejo, stellae prosilientes Sen. ph. frutices in altitudinem prosiliunt Col. poganjajo v višino, herba prosiluerit Col. je zrasla, quod prosilit villae Plin. iun. se izteguje, moli, se razteza, sega, vaga prosiliet frenis natura remotis H. bo stopila iz ojnic, bo stopila izven svojih meja, bo skočila preko svojih meja.

2. planiti, (po)hiteti, hitro steči, hitro oditi, udreti jo kam: in contionem L., in proelium Iust., in publicum Petr., ad flumen Suet.; (o ognjenih nebesnih prikaznih): sive per ordinem subeunt sive causis subitis mota prosiliunt Sen. ph. hitijo proč, se hitro odmikajo proč; metaf. hitro se lotiti (lotevati) česa, hitro se začeti ukvarjati s čim, hitro začeti (začenjati) kaj, hitro preiti (prehajati) na kaj, k čemu: ad certamen Sen. ph., ad accusationem Icti., ad munus Cod. I., ad arma dicenda H. začeti opevati vojna dejanja, prosilui amicum castigatum (sup.) Pl. hitro ((ta)koj) sem začel prijatelja oštevati.

Opomba: Fut. I. prosilibo: prosilibo fortasse, tamquam sequor classici vocantis instinctum Q. (Decl.).

prositi (prósim) zaprositi

1. bitten (za kaj um, za koga - milosti ipd. : für)
prositi koga, naj … -bitten
(pride sem herbitten, dol hinunterbitten, herunterbitten, gor heraufbitten, hinaufbitten, ven herausbitten, noter hereinbitten)
prositi za besedo ums Wort bitten, sich zum Wort melden
prositi za milost um Gnade bitten
prositi za nasvet um Rat bitten/befragen
prositi za ples zum Tanz bitten (smem prositi? darf ich bitten?)
prositi za roko (um die Hand) anhalten
prositi za mnenje um Stellungnahme bitten
prositi za življenje um sein Leben bitten
prositi odpuščanja um Vergebung bitten, Abbitte leisten

2. ogovoriti zaradi česa: ansprechen/anreden (um)

3.
milo prositi flehen

4. pisno, s prošnjo: einen Antrag stellen/einreichen, (etwas) beantragen, einen Gesuch einreichen, ersuchen (um)
prositi za dovoljenje za krčenje gozda einen Rodungsantrag stellen
prositi za gradbeno dovoljenje einen Bauantrag stellen

5. pes ipd.: schön machen

6.
dati se prositi sich spreizen gegen (etwas)
| ➞ → rotiti

prosíti (prósim) imperf.

1. chiedere, domandare, richiedere, implorare, invocare, intercedere, pregare (tudi rel. ):
prositi za koga, za kaj pregare, intercedere per qcn., per qcs.
prositi odpuščanja chiedere perdono
prositi Boga milosti pregare Dio, implorare da Dio la grazia
prositi za blago razsodbo sodišča invocare la clemenza della corte
prositi za besedo chiedere la parola
prositi za pojasnilo chiedere lumi, domandare ragione di qcs.; chiedere spiegazioni, (una) spiegazione
prositi za roko chiedere la mano di (una donna), chiedere una donna in sposa
rel. prositi za sprejem med novice postulare

2. (v medmetni rabi)
a) (izraža vljudnost pri nagovoru) per favore, per cortesia:
prosim, odprite okno per favore, vuole aprire la finestra?!
vozne listke, prosim biglietti, prego!
b) (kot vljudnostni odgovor pri zahvali) non c'è di che, si figuri:
'Hvala.' — 'Prosim.' 'Grazie.' — '(Prego,) non c'è di che.'
boš kavo? (ja,) prosim (ti va) un caffe? Sì, grazie
(pri telefoniranju, tudi kadar česa nismo dobro slišali) Prosim? nisem razumel, bi lahko ponovili? Scusi, non ho capito. Vuole ripetere, per favore?
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo; chi ha bisogno non mostra denti

prosíti pedir; solicitar (kaj a/c) ; suplicar (za por) , rogar; requerir

prosim Vas za to se lo ruego, se lo suplico
pustiti se zelo prositi hacerse rogar
ne dajte se prositi! ¡no se haga usted rogar!
prosil me je za večerjo me requirió la cena
prosimo ne kaditi! se ruega (ali se suplica) no fumar
prosimo zapirajte vrata se suplica (ali se ruega) cerrar la puerta
nujno, milo prositi instar, rogar (ali pedir) encarecidamente
prositi koga za kaj pedir a/c a alg
prositi koga za dovoljenje (oproščenje) pedir permiso (perdón) a alg
prositi za koga rogar por alg, interceder por alg
prositi za besedo pedir la palabra
na kolenih prositi koga pedir de rodillas a alg
zaman prositi pedir en vano
prositi deklé za roko pedir la mano de una joven
Vas smem prositi za ...? ¿me haría usted el favor de...?, ¿tendría usted la bondad de...?
prosim, podajte mi knjigo! haga el favor (ali tenga la bondad) de darme el libro
mir, prosim! silencio, por favor!
kako, prosim? (če nismo razumeli) ¿perdone?, ¿cómo decía usted?
oprostite, prosim! ¡perdón!; ¡usted perdone!; ¡dispense usted!
Vaše ime, prosim? ¿su nombre, por favor?
(Želite še skodelico čaja?) - Prosim (lepo)! Sí, con muchas gracias (ali con mucho gusto)
(odgovor na: Hvala!) Prosim! (Ni za kaj) De nada; fam no hay de qué

prosjáčiti to go begging, to be a beggar, to live by begging

prosjáčiti koga to importune someone, to badger someone, (za kaj for something); (moledovati) to pester, to cadge, to importune (someone)

prōspectō -āre -āvī -ātum (frequ. h glag. prōspicere) od daleč ali v dalj(av)o (daleč) gledati, zreti, opazovati: euntem V., e puppi pontum O. na morje, Capitolium forumque ab excelsā aede O., ex tectis fenestrisque L., quā longissime prospectari poterat T. kjer se je najdlje videlo, proelium S. ali incendium Suet. od daleč opazovati.

2. razgled imeti ali nuditi na kaj: Tib., Cu., Plin. iun. idr., villa prospectat mare Ph., locus late prospectans T. zelo razgleden (pregleden) kraj.

3. metaf.
a) ozirati se po čem, na kaj, misliti na kaj, čakati, pričakovati: prospectat, quid agatur Ci., diem de die prospectans, ecquod auxilium appareret L., navis domini exsilium prospectare videtur Ci., te fata prospectant paria V. tebe čaka.
b) gledati (videti) v prihodnost: non solum in prospectandi (po novejših rokopisih perspectandi) cognitione verum etiam agendi opera sequi eum Ap.

prōspectus -ūs, m (prōspicere)

1. razgled, pogled v daljavo: Enn. ap. Non., Acc. ap. Non., Pl., S., Cu., Sil. idr., maris Plin. na morje, unde longe et late prospectus erat L., prospectum praebere ad urbem L., prospectum adimere L., C., impedire C., prohibere, eripere V. jemati, zaslanjati, prospectum petere pelago (dat.) V. gledati na odprto morje, gledati po odprtem morju, opazovati odprto morje, prospectu delectari Ci.

2. doglednost, doglèd, vidnost, vidljivost, videž, vidno polje: cum iam extremi essent in prospectu C., Aquila cum classe se longius a prospectu removit Auct. b. Afr. se je v daljavi umaknil pogledu, je v daljavi izginil iz dogleda.

3. meton. pogled, vid: lugubris T., porticus pulcherrimo prospectu Ci. prekrasno videti, prekrasno na pogled, aequora prospectu metior alta meo O., animum pascit prospectus V., ex omni prospectu (da so mogli vsi videti) locum spectaculo capere Auct. b. Alx.

4. metaf.
a) ozir(anje) na kaj, upoštevanje česa: prospectum officii deponere Val. Max., prospectum rei habere Gell.
b) previdnost: humanus Tert.

prosperō -āre -āvī -ātum (prosper)

1. storiti, da komu kaj uspe, omogočiti (omogočati) uspeh, da(ja)ti ali nakloniti (naklanjati) komu srečo (uspeh), pospešiti (pospeševati), v (na) dobro obrniti (obračati) komu kaj, osrečiti (osrečevati) koga z uspehom ali čim drugim: Luc. fr., Ap. idr., consilia T., uti populo Romano Quiritium vim victoriamque prosperetis Formula ap. L., hanc tibi veniam prospero Pl. osrečujem te s to … , prosperata felicitas Tert. všečna; abs.: amico meo prosperabo Pl. svojega prijatelja bom osrečil, non prosperantibus avibus Val. Max. ker ptice niso obetale (naznanjale) uspeha, ker ptice niso dajale ugodnega znamenja.

2. pridobi(va)ti si naklonjenost (milost) koga, nakloniti (naklanjati) si koga: Deus prosperatus Prud.

prō-spiciō -ere -spexī -spectum (prō in speciō)

I. intr.

1. v dalj(av)o (naprej, ven, tja) gledati (zreti, videti): Varr. ap. Non., Plin., Auct. b. Hisp., Ambr. idr., parum prospicio Pl. ali parum prospiciunt oculi Ter. ne vidim dobro na daleč, oči ne vidijo dobro v (na) dalj(av)o, longe, per umbram V., multum prospexeris Ci. ep. boš daleč videl, boš imel širen (odprt) razgled, Venus prospiciens O. (Venerin kip na Cipru); izhodišče v abl.: tumulo V., quā prospici poterat Cu.; s praep.: ex moenibus H., ex locis superioribus C.; smer: ex castris in urbem C., ultra mundum Sen. ph.; pesn. v dat.: alto (na odprto morje, po odprtem morju) prospiciens V.; occ. oprezati: puer ab ianuā prospiciens N., prospexit (sc. feles) toto die Ph.

2. metaf. (po)skrbeti (za koga, za kaj), na oprezu biti, opazovati, oprez(ov)ati, biti previden, biti pazljiv, (za)varovati se, opraviti (opravljati) preprečitvene (zaščitne, preventivne) ukrepe: nisi prospicis, nisi prospectum aliquid est Ter., prospicite atque consulite Ci.; z dat.: Col., Plin. iun., Cl. idr., liberis suis N., sociis, patriae, saluti civium, vectigalibus Ci., saluti, rei frumentariae C., malo Ci. preprečiti (odvrniti) zlo; s finalnim stavkom: Ci., Icti. idr., ne quid sibi … nocere posset C. —

II. trans.

1. od daleč (v dalj(av)i) ali pred seboj zagledati (ugledati, zazreti, uzreti, videti, opaziti, zapaziti): agmen hostium Cu., procul Camillum, campos longe V., Hebrum H., ex speculis (aethere V.) classem L., ex equo provinciam a se nudatam Ci., summā ab nudā Italiam V., moenia urbis Tarpeiā de rupe Lucan.; z ACI: Teucri prospiciunt nubem glomerari V.; pren.: senex aut prospiciens senectuti Sen. ph. starost pred seboj videč, bližajoč se starosti; occ.
a) od daleč (z drugimi) gledati kaj, ogled(ov)ati (si) kaj, opazovati: incendium e Tiberianā domo, e triclinio ardentem rogum Suet.
b) le od daleč pogledati = ne stopiti v kaj, ne obiskati česa: prospeximus curiam, neque prospexisse castra contentus Plin. iun., vitam Sen. ph. (o človeku, ki umira v otroški dobi).
c) imeti ali nuditi (ponujati) pogled (razgled) na kaj: O., Mel. idr., domus prospicit agros H., villa prospicit mare Ph., villa lacum prospicit, cubiculum … fenestrā prospicit mare Plin. iun.

2. metaf.
a) (v)naprej videti, previde(va)ti, (za)slutiti: futura, futuros casus rei publicae Ci., exitum vitae suae ali iuvenis L., ex imbri soles V.; z odvisnim vprašalnim stavkom: prospicere animo, quid futurum sit Ci.
b) oskrbeti (si), priskrbeti (priskrbovati) (si), preskrbeti (preskrbovati) (si), oskrbeti (oskrbovati) koga s čim, (po)iskati (si) kaj: Lucan., Val. Max. idr., commeatūs L., sedem senectuti vestrae L., habitationem sibi Petr., obtulit se ad ferramenta prospicienda Ci., filiae prospicere maritum Plin. iun. — Od tod adj. pt. pr. prōspiciēns -entis previden, oprezen, pazljiv pri (v) čem: periculi Ambr.; adv. prōspicienter: res salubriter ac prospicienter animadversas Gell.

pròst free, (na prostosti) free, at liberty, at large; (vstop) free; (brezplačen) gratuitous, free of expense; (dovoljen) permitted, allowed; (neodvisen) independent; (brez zaprek) unhindered, unobstructed, unimpeded; (brez nadzora) uncontrolled; (neprisiljen) unforced, uncompelled, unconstrained, unfettered, unconfined, unshackled; (nezasužnjen) unenslaved; (neujet) uncaught; (spuščen) released, freed, liberated; (nezaposlen) unengaged, unoccupied, disengaged, idle, at leisure, off duty

pròst vseh davkov exempt from all taxes (ali duties)
carine pròsto duty-free, free of duty
pròsta sobota Saturday off, free Saturday
pròst dan an off day, a day off
pròst službe off duty, off work
pròsti čas spare time, leisure hours pl, leisure
pròsta luka free port
pròst prehod free pass
pròsto službeno mesto vacancy
pròst predmet (v šoli) optional subject
pròst vseh skrbi free from all cares
poštnine pròsto prepaid, postpaid, (paket) carriage-paid
pròst prevod free (ali not literal) translation
pròsti pad fizika free fall
pròsti stil (plavanja) free-style (swimming)
pròsti strel šport, nogomet free kick
pròsta rokoborba catch-as-catch-can, all-in wrestling
pròsta trgovina free trade
pròste vaje gymnastic exercises pl, callisthenics pl
pròsta vstopnica free (ali complimentary) ticket
pròst izvod (za avtorja) author's (free) copy, gratis copy, (reklamni) free copy, free specimen, (za knjigarnarja) odd copy
prosto! (= naprej!, vstopite!) come in!, step in!
na prostem in the open air, outdoor, out of doors
plavalni bazen na pròstem open-air swimming pool
s pròstim očesom with the naked eye
v pròsti prodaji off rations, unrationed
vstop pròst! admission free!
prosto za pristanek! aeronavtika cleared for approach!
ob sobotah sem pròst I am free on Saturdays
ste pròsti jutri? are you free tomorrow?
ste pròsti? (taksistu) are you free?, you're not engaged, are you?
nobenega pròstega sedeža ni več bilo there wasn't a single seat left
brž ko bom pròst, vas obiščem as soon as I am free (ali through), I shall call on you
dati prost dan to give someone a day off
na pròsto vam je dano, da se lahko pritožite you are free (ali at liberty) to complain, it's up to you whether or not you complain
vsak teden imam en pròst dan I have a day off every week
dobiti pròst dan to get a day off
jutri bomo imeli pròsto we shall have a day off (ali a free day) tomorrow
imeti pròst dostop do koga to have free access to someone
imate kaj pròstih sob? have you any rooms unoccupied (ali free, available)?
imeti pròsto hrano in stanovanje to have free board and lodging
nimam nič pròstega časa I haven't any time to spare
imeti mnogo pròstega časa to have much time to spare
imeti pròste roke to have a free hand, to have full power
ne imeti pròste minute zase not to have a spare moment for oneself
prenočiti na pròstem to camp out
voziti kolo po klancu navzdol v pròstem teku to freewheel (ali to coast) down a hill
dati pròst polet svoji fantaziji to give one's fancy full scope

prō-stituō -ere -stituī -stitūtum (prō in statuere) postaviti (postavljati) spredaj (pred) koga, kaj aliquem in limine ipso inferorum Arn.

2. javno nastaviti (nastavljati), proda(ja)ti v nečistovanje, občevanje, prostituirati: Petr., Lact. idr., aliquem populo Pl., se toto corpore Cat., sacerdotem (svečenico) Sen. rh., faciem suam lucro O., pudicitiam suam Suet.; metaf. (o)sramotiti, onečastiti (onečašč(ev)ati), onečistiti (onečiščati), onečediti (onečejati), izpostaviti (izpostavljati): famam Ca. ap. Gell., vocem foro ingrato O. prepustiti, sua peccata famae sinistrae O., gratiam decoris Tert. lepoto s sijajno obleko, prostitutae frontes Amm. — Od tod adj. pt. pf. prōstitūtus 3 javno nastavljen v nečistovanje, javnemu nečistovanju izročen, prostituiran, naprodaj (v nečistovanje): infans Mart., caput Arn., prostitutissima lupa Tert.; subst. prōstitūta -ae, f javna vlačuga, blodnica, prostitutka, cipa, kurba, lajdra: Plin., Sen. ph. idr.

pròsulja ž
1. ponev, kozica: premeće se kao riba u -i; obijati kao prosulja u belu nedelju hoditi od enega do drugega in kaj prositi, za kaj moledovati; pasti s -e na žeravu priti s hudega na hujše, priti z dežja pod kap
2. bot. prosulja, Milium