Franja

natêči (-têčem)

A) perf. gonfiare, gonfiarsi

B) natêči se (-têčem se) perf. refl.

1. riempirsi (d'acqua), riversarsi

2. pren. affluire, confluire, pervenire:
v sklad se je nateklo malo denarja nel fondo sono confluiti pochi liquidi
iz okoliških vasi se je nateklo mnogo ljudi molta gente è affluita dai paesi vicini

national, e, aux [-sjɔnal, no] adjectif naroden, nacionalen; državni

nationaux masculin pluriel državljani, rojaki
défénse féminin nationale narodna obramba
équipe féminin nationale de football nacionalno nogometno moštvo (reprezentanca)
fête féminin nationale narodni, državni praznik
hymne masculin national narodna, državna himna
route féminin nationale državna cesta (I. reda)
faire des obsèques nationales à quelqu'un prirediti komu pogreb na državne stroške

nato

A) agg.

1. rojen:
nato cieco, muto slep, nem od rojstva
nato ieri naiven, zelen
nato morto mrtvorojen
nato per, a qcs. nadarjen za kaj
essere nato e sputato a qcn. biti komu na las podoben

2. (za označevanje dekliškega priimka)
Maria Rossi nata Bianchi Marija Rossi, rojena Bianchi

B) m (f -ta) otrok:
i nati durante la Rivoluzione otroci Revolucije

natura f

1. narava:
i fenomeni della natura naravni pojavi
in natura v naravi, po naravnem redu
natura naturante, naturata filoz. narava stvarnica, ustvarjena narava
i tre regni della natura živalstvo, rastlinstvo, rudninstvo

2. narava, bistvo; nrav; lastnost, značilnost:
la natura dei metalli lastnost kovin
la natura dell'uomo človeška narava
una natura collerica, malinconica vzkipljiva, melanholična nrav
è nella natura delle cose to je v naravi stvari
mutare natura spremeniti se
pagare il tributo alla natura evfemistično umreti

3. človek:
la natura umana človeštvo, človeški rod

4. pog. (zunanje, zlasti žensko) spolovilo

5. trgov. natura, blago:
pagare in natura plačati v naturi, z blagom

6. umet.
natura morta tihožitje

nātūrābilis -e (nātūra) = naturalis -e naraven, prirojen: sollicitudinem et laborem, si naturabiles essent et ab ipsa virtute descenderent Ap., fertur et penes Anaximandrum Milesium naturabilia commentatus Ap.

naturalisé, e [-ze] adjectif sprejet v državljanstvo, naturaliziran

nātus, le v abl. nātū v zvezi z adj. (nāscī)

1. rojstvo, od tod rast: cupressus natu (po nekaterih izdajah statu) morosa Plin. težko (počasi) ras(t)e.

2. rojstvo = starost, leta; abl. v zvezi s kakim adj. = star: tantus natu (tolik po starosti, letih =) tako star, pater grandis natu H. najstarejši, minimus natu Ci. najmlajši, ne quis minor XXX annis natu legeretur Ci. ne mlajši kot 30 let, ki ima manj kot 30 let; animus gravior natu Ter. resnejši, bolj umirjen, qui annum sextum natu excesserint Cael. — Predklas. pisci pristavljajo adj. atrib.: mater Pausaniae magno natu N. zelo priletna, ostarela, maximo natu filius najstarejši sin, consurgit P. Scaptius de plebe magno natu L. starec.

naučíti (-ím)

A) perf. insegnare, istruire (tudi ekst.):
naučiti koga brati, pisati, šofirati insegnare a uno a leggere, scrivere, guidare
naučiti koga lepega vedenja insegnare a uno la buona educazione, le buone maniere
pren. naučiti koga kozjih molitvic fare una lavata di capo a
pren. naučiti koga pameti riportare uno alla ragione

B) naučíti se (-ím se) perf. refl. imparare; impratichirsi:
naučiti se kuhanja imparare a cucinare
naučiti se na pamet imparare a memoria
naučiti se česa na svoj račun imparare qcs. a proprie spese
naučiti se tipkanja impratichirsi a battere a macchina
naučiti se slabo, za silo imparacchiare, imparucchiare
človek se na napakah uči sbagliando si impara
PREGOVORI:
kar se Janezek nauči, to Janezek zna impara l'arte e mettila da parte

naufragé, e [-že] adjectif brodolomén; masculin brodolomec

nauséabond, e [nozeabɔ̃, d] adjectif ostuden, ogaben, gnusen, zoprn, ki povzroča bruhanje, ki obrača želodec

scandale masculin nauséabond ostuden škandal
remède masculin nauséabond zoprno zdravilo

naváda (-e) f abitudine, usanza, uso; vezzo; costume; maniera; modo; prassi:
težko je spremeniti vsakdanje navade è difficile cambiare le abitudini quotidiane
poznati navade tržišča conoscere le usanze del mercato
kajenje je njegova navada ha il vezzo del fumo
na kmetih je navada, da se ljudje pozdravljajo nelle campagne la gente usa salutarsi
iz navade per abitudine
mnoge stare navade izginjajo molte antiche usanze vanno scomparendo
biti navada essere di prammatica
v takih primerih je navada, je praksa, da ... in questi casi la prassi prevede che

naváden (-dna -o) adj.

1. abituale, solito, consueto:
to se ne sklada z njegovo navadno točnostjo ciò è in disaccordo con la sua abituale puntualità

2. ordinario, comune; semplice:
naučiti se samo najnavadnejših besed imparare le parole più comuni
bil je čisto navaden dan era una giornata comune
tega navaden človek ne more razumeti questo l'uomo della strada non riesce a capirlo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pošta navadna pošiljka plico semplice
ekon. navadne obresti interesse semplice
mat. navadni, Briggsov logaritem logaritmo decimale, volgare, di Briggs
navadni odvod derivata semplice
fiz. navadni tlak pressione semplice
navadna temperatura temperatura semplice
žel. navadna tarifa tariffa normale, ordinaria
rel. navadna nedelja tempo ordinario
alp. navadna smer normale
ekst. navaden član (organizacije, moštva itd.) gregario
pren. knjiž. navaden človek ciompo
navaden dan feria
navt. žarg. navaden mornar marò; voj., navt. comune
muz. navadni aulos monaulo
film. navadni film film a passo normale
navadni ljudje umili, gente comune
voj. navadni vojak comune, šalj. marmittone
ekst. navadni vojaki truppa

naval, e, als [naval] adjectif (po)morski; mornariški

combat masculin naval pomorska bitka
forces féminin pluriel navales pomorske sile
Ecole féminin navale šola za vojaške mornariške častnike
Ecole féminin de Santé navale šola za mornariške zdravnike

nāvālis -e (nāvis) ladjin, ladijski; morski, pomorski, na (po) morju, obmorski, primorski: materia L., forma O., corona V. ali honor O. ladijski venec (ki prikazuje ladijske kljune; podeljevali so ga zmagovalcem v pomorskih vojnah), maritimus et navalis hostis Ci. sovražnik, ki pride po morju in na ladjah, castra navalia C. (= castra nautica) obmorski tabor = utrjen tabor na morskem obrežju, ki je imel nalogo varovati ladje in ščititi vojaške enote, ki so se izkrcavale na kopno, pogosto povezan z ladjami, potegnjenimi na suho, stagnum T. bazen za (zabavno) ladijsko bitko (prim. naumachia), scriba Fest. ladijski pisar, pons Amm. ladijski most, bellum Ci., Fl., pedestres navalesque pugnae Ci. bitke na kopnem in na morju, proelium n. (naspr. proelium terrestre) N., pugna L., certamen L., V., victoria L. epit., triumphus L. za zmago na morju, res navalis L. pomorske priprave, ladjevje, navales pedestresque copiae L. pomorske in kopenske čete, socius navalis, večinoma v pl. socii navales mornar(ji), pomorščak(i): Sex. Digitius socius navalis L., classem sociis navalibus instructam habebat, inopem milite L., cum Tarraconem navibus venisset expositisque ibi copiis … socios quoque navales multitudinis augendae causā armasset L.; pa tudi pomorski vojak(i), pomorska vojska, vojna mornarica: Amm., non remigem, non socios navales ad classem frequentīs habiturum L. (prim. L. 26, 48: stare hinc legionarios milites, hinc classicos, ki jih v istem poglavju imenuje socii navales); duoviri navales L. pomorska poverjenika (ki sta skrbela za opremljanje ladij), praetor n. Vell. pomorski poveljnik (admiral), fuga, artes Plin.; pesn.: navalis Phoebus Pr., pomorski Fojb (ker je Oktavijanu naklonil zmago v pomorski bitki pri Akciju); pesn. šalj.: pedes navales Pl. = veslači. — Od tod subst. nāvāle -is, n pristan(išče), ladjišče: Lucan., aptum navale carinae O., siccum navale tenere O.; tudi v pl.: diripientque rates alii navalibus V.; pl. nāvālia -ium, n

1. ladjarna, ladjedelnica, ládjenica, dok: muri, navalia, portus Ci., ex navalibus unam (sc. navem) deducit C., navalibus educta pinus O., navalium incendio Fl.

2. occ. kot nom. propr. Nāvālia ali nāvālia -ium, n rimske ladjedelnice (ladjenice) na levem bregu Tibere na Marsovem polju (campus Martius) nad Avrelijevim mostom (pons Aurelius): L., Quinctius trans Tiberim, contra eum ipsum locum, ubi nunc Navalia sunt, quattuor iugerum colebat agrum L., naves Antiatium partim in navalia Romae subductae L.

3. ladjedelsko tvorivo, ladjedelski material, ladijska oprema, ladijsko vrvje: L., ipsi numerumque modumque carinis praecipiant; nos aera, manus, navalia demus V., pix liquida in Europa e taeda coquitur, navalibus muniendis Plin.

Opomba: Heterocl. gen. pl. nāvāliōrum: Vitr.

návček (-čka) m campana funebre:
zvoniti z navčkom suonare a morto
kmalu mu bo zapel navček è prossimo a morire
pren. takim prizadevanjem že poje navček iniziative del genere sono condannate a fallire

navduševáti enthousiasmer, enflammer, exalter, emballer, passionner

navduševati se za, nad se passionner, s'enthousiasmer pour, s'engouer de quelqu'un, être épris (ali entiché) de quelqu'un, avoir l'esprit (ali la tête) plein(e) de quelque chose

navigant, e [-gɑ̃, t] adjectif spadajoč k moštvu letala

personnel masculin navigant letalsko osebje

navít (-a -o) adj.

1. avvolto, attorcigliato; caricato; carico:
ura ni navita l'orologio non è caricato
delati kot navit lavorare come un negro

2. pren. (prebrisan) furbo, scaltro

navkljúb

A) adv. in barba a, a dispetto di:
delati kaj vsemu svetu navkljub fare qcs. a dispetto di tutti

B) prep. (kljub) malgrado:
navkljub težavam je doštudiral malgrado le difficoltà è riuscito a finire gli studi

navrant, e [navrɑ̃, t] adjectif presunljiv, srce trgajoč, žalosten; mučen, neprijeten

spectacle masculin navrant v srce segajoč prizor
malentendu masculin navrant mučen nesporazum
c'est navrant to mi gre do srca, to je presunljivo