Franja

uscio m (pl. -sci) vrata; vhod:
l'uscio di casa hišna vrata
l'uscio di strada vhod z ulice
a uscio a uscio od vrat do vrat
a uscio e bottega pren. pog. tik zraven
tra l'uscio e il muro pren. v škripcih, v zagati
essere secco, magro come un uscio pren. biti suh kot trska
farsi sull'uscio pogledati na prag
ha il malanno e l'uscio addosso pren. tepe ga usoda; je žrtev slabe šale
infilare, prendere l'uscio popihati jo
non fermarsi al primo uscio pren. ne se zaleteti s prvo izbiro, odločitvijo
non se ne trova al primo uscio pren. kaj takega ne najdeš povsod
spazzare al proprio uscio pren. pometati pred svojim pragom

uscire^* v. intr. (pres. ēsco)

1. iti, hoditi ven; stopiti iz:
uscire addosso a qcn. pognati se v napad na
uscire dall'auto stopiti iz avtomobila
uscire dal treno stopiti z vlaka, izstopiti
uscire in auto peljati se kam z avtom
uscire a piedi iti kam peš
uscire da, di casa iti z doma
uscire fuori (podkrepljeno) priti ven
uscire al largo navt. zapluti na odprto morje
uscire dalla nave izkrcati se
uscire in pubblico predstaviti se občinstvu
uscire di scena oditi; pren. izginiti s prizorišča
uscirsene oditi

2. ekst. iti ven, na sprehod

3. ekst. oddaljiti, oddaljevati se, oddvojiti se (od skupine)

4. ekst. priti, prihajati:
dalla catena di montaggio escono giornalmente trecento macchine z naših tekočih trakov pride vsak dan tristo avtomobilov

5. ekst. pojaviti, pojavljati se:
un nuovo Stato esce sulla scena politica nova država se je pojavila na političnem prizorišču

6. pren. vzklikniti, vzklikati; bruhniti v:
uscire a dire reči
uscire in insulti obkladati z žaljivkami

7. ekst. uiti, uhajati:
l'olio esce dalla bottiglia olje teče iz steklenice
uscire dai binari iztiriti; pren. ne spoštovati ustaljenih norm, biti v nasprotju s čim:
il suo comportamento esce dai binari della correttezza njegovo obnašanje ni korektno
uscire di bocca pren. blekniti, izblebetati
uscire di carreggiata, di strada iti s ceste; pren. kreniti z zastavljene poti, odstopiti od zastavljenega programa
uscire dai gangheri pren. pobesneti
uscire di mano pren. uiti, uhajati z vajeti
uscire dalla memoria, di mente, dalla testa pozabiti
uscire di moda priti iz mode, ne biti več v modi
uscire dal seminato pren. oddaljiti se od teme
uscire di sé, di senno ponoreti, zblazneti
uscire di sentimento pren. ponoreti, omedleti

8. ekst. moleti, štrleti iz; ekst. izstopati (barva)

9. biti izžreban

10. ekst. odbiti žogo (pri nogometu):
uscire di pugno odbiti (žogo) z roko

11. pren. priti iz; zapustiti, zapuščati kaj:
uscire dall'adolescenza priti iz pubertete
uscire di carica zapustiti funkcijo
uscire dal convento razmenišiti se
uscire indenne, illeso odnesti jo brez poškodb
uscire di minorità postati polnoleten
uscire dalla mischia zapustiti boj (tudi pren.);
uscire dall'ospedale biti odpuščen iz bolnice
uscire di prigione priti iz zapora, vrniti se na prostost
uscirne per il rotto della cuffia s težavo se dokopati do česa
uscirne con la testa rotta pren. dobiti jih po glavi

12. pren. iztrgati se, rešiti se iz:
uscire dalle grinfie di iztrgati se iz krempljev

13. pren. preseči, presegati; dvigniti, dvigati se nad, biti iznad:
uscire dalle competenze di presegati pristojnosti koga
uscire dalla mediocrità dvigniti se nad povprečje

14. pren. priti iz, izvirati:
molti grandi uomini sono usciti dal popolo mnogo velikih mož je prišlo iz ljudstva

15. ekst. uspeti, uspevati; zmagati:
uscire bene, male uspeti, ne uspeti
uscire vincitore zmagati

16. pren. biti narejen, izdelan; biti v prodaji; iziti (knjiga):
uscire di mano, dalle mani biti narejen, izdelan
sta per uscire il secondo volume pred izidom je druga knjiga

17. alpin. doseči; izstopiti, izstopati:
uscire da una parete stopiti iz stene
uscire in vetta doseči vrh

18. pren. jezik končati, končevati se na, s:
uscire in consonante končati se s soglasnikom

19. pren. začeti, začenjati se (maša)

uslúga service; favour; kindness; good turn

biti komu na uslúgo to be at someone's service
na uslúgo sem vam I am at your service
popolnoma sem vam na uslúgo I am wholly at your service
vas smem prositi za (neko) uslúgo? may I ask a favour of you?
imam prošnjo za posebno uslúgo I have a special favour to ask
izkazati, napraviti, storiti uslúgo to do (ali to render, to bestow) a favour (ali a service)
mi hočete napraviti uslúgo? will you do me a service?
napraviti dobro (slabo) uslúgo komu to do someone a good (a bad) turn
ponuditi svojo uslúgo to offer (ali to tender) one's services
povrniti uslúgo to repay (ali to pay back) a good turn, to return a favour
koristiti uslúge to utilize services
uslúga za uslúgo one good turn deserves another
veseli me, da sem vam lahkó na uslúgo (ob tej priliki) I am glad to be of service to you (on this occasion)

uslúžen servicial; obsequioso; complaciente; deferente

biti uslužen do koga obsequiar a alg

usmíljenje pity; mercy; charity; commiseration

brez usmíljenja pitiless, merciless, unmerciful
iz usmíljenja out of pity, (do for), out of charity
usmíljenja vreden pitiable
usmíljenja vredno stanje piteous state, pitiableness
to je storil iz usmíljenja he did it out of the goodness of his heart
on ne pozna usmíljenja he has (ali he feels) no pity
nimam usmíljenja z njim I feel no pity for him
pobiti brez usmíljenja to kill ruthlessly
ne pričakujte nobenega usmíljenja od njega! do not expect any mercy from him!
(imej, -te) usmíljenj! have a heart!
ne imeti usmíljenja z to feel no pity for
prositi za usmíljenje (milost) to beg for mercy

uspèh success (v in); film, gledališče hit, great hit, smash hit; good (ali favourable) result

brez uspèha without success
z uspèhom with success
kronan z uspèhom successful; crowned with success
beležiti uspèh to score a success
čestitem vam k uspèhu I congratulate you on your success
doseči uspèh to achieve success
vojaški uspèhi military successes
pesem je doživela velik uspèh the song was a hit
imeti uspèh to succeed; to prove successful, to be a success, to achieve (a) success, ZDA to make good
imeti uspèh pri čem to make a success of something, to make something a success
izkazati se kot uspèh to turn out a success
imeti malo uspèha to meet with little success
imeli smo zelo slab uspèh we didn't do at all well
gledališka igra, predstava je imela velik uspèh the play was a (great) hit, (pogovorno) the play went over big
film je imel velik uspèh the film was a great success
želim vam mnogo uspèha pri vašem prizadevanju I wish you much success in your efforts
skušali so zavzeti mesto, a brez uspèha they tried without any success to take the town
uspèh rodi uspèh, za enim uspèhom pride drugi nothing succeeds like success

ust|a¹ srednji spol množina der Mund
otroška usta Kindermund (tudi figurativno)
dihanje skozi usta die Mundatmung
maska za usta der Mundschutz
dihanje usta na usta die Mund-zu-Mund-Beatmung, die Atemspende
dihanje usta na nos Mund-zu-Nase-Beatmung
izpiranje ust das Mundspülen
kotiček ust der Mundwinkel
celična usta (citostom) Zellmund
sesalna usta Saugmund
(gobec) das Maul
|
umazana usta figurativno das Schandmaul
lačna usta množina hungrige Mäuler
ena usta količina: das Mundvoll
usta v obliki srca [Kußmund] Kussmund
zaklenjena usta figurativno ein [Schloß] Schloss vor dem Mund
ki se mu ne ljubi ust odpreti mundfaul
zamašitev ust die Knebelung
stisnjenih ust verkniffen
našobiti usta den Mund spitzen; einen Schmollmund machen
opeči si usta sich den Mund verbrennen
razvleči usta ein Froschmaul ziehen
zamašiti usta den Mund stopfen
z zatičem: knebeln
zapreti usta figurativno den Mund verbieten; über den Mund fahren
na široko odpirati usta figurativno eine große Lippe riskieren
samo da ust odpre, že laže er lügt, wenn er den Mund auftut
pripeljati eno čez usta über den Mund fahren
iz ust aus dem Mund
figurativno vzeti (besedo) iz ust (das Wort) aus dem Mund nehmen; vorgreifen; misliti enako: aus der Seele sprechen
zadah iz ust der Mundgeruch
dati k ustom an die Lippen führen
nesti k ustom an den Mund setzen
dati prst na usta den Finger auf die Lippen legen
figurativno hvaliti na vsa usta über den grünen Klee loben
režati se na vsa usta über das ganze Gesicht lachen
na ustih med, v srcu led Honig auf dem Mund, Galle im Herzen
pena na ustih figurativno der Geifer
s peno na ustih mit Schaum vor dem Mund
viseti komu na ustih figurativno (jemandem) auf den Lippen hängen
od ust do ust von Mund zu Mund
od ust si pritrgati vom Munde absparen, sich am eigenen Leibe ersparen
figurativno iti od ust do ust die Runde machen
držati pred usti vorhalten
preko ust (oralno) oral
skozi usta medicina (peroralen) peroral
v usta in den Mund
figurativno iz rok v usta aus der Hand in den Mund
živeti: von der Hand in den Mund (leben)
figurativno prileteti v usta pečene piške: ins Maul fliegen
v ustih im Mund
obračati besede v ustih das Wort im Munde herumdrehen, im Mund umdrehen
okus v ustih der Nachgeschmack
raztopiti se v ustih auf der Zunge zergehen
zamašek/zatič v ustih der Knebel
roditi se z zlato žlico v ustih mit einem silbernen/goldenen Löffel im Mund geboren sein
brati z ust von den Lippen lesen
zijati z odprtimi usti mit offenem Munde dastehen
žvečiti s polnimi usti mampfen
sinhroniziran z usti film: lippensynchron

ústa mouth

od úst do úst from mouth to mouth
skozi úst medicina per os, by the oral route
z odprtimi ústi with open mouth
polna ústa a mouthful
sama ústa so ga (figurativno) he is a boaster (ali a braggart)
nima kaj v ústa dati he hasn't a crust of bread to eat
(slab) duh ima iz úst his breath smells
ni odprl úst (figurativno) he didn't open his mouth, he didn't speak a word
komu od úst odtrgovati (hrano) to stint someone
otrokom odtrguje mleko od úst he is stingy with his children's milk, he keeps his children short of milk
pritrgovati si od úst to stint oneself
njegovo ime je šlo od úst do úst his name was freely bandied about
položiti komu besede v ústa to put (ali to place) words into someone's mouth
besedo ste mi vzeli iz úst you have taken the words out of my mouth
zamašiti, zapreti komu ústa to shut (ali to stop) someone's mouth, to silence someone
živeti iz rok v ústa (figurativno) to live from hand to mouth

ústa bouche ženski spol

polna usta (zalogaj) bouchée ženski spol
od ust do ust de bouche en bouche
odprtih ust ostati rester (ali demeurer) bouche bée, être éberlué (ali familiarno estomaqué, épaté, sidéré)
na vsa usta kričati crier à gorge déployée
morati nasititi mnogo ust devoir nourrir beaucoup de bouches
ne odpreti ust ne pas ouvrir la bouche, se taire, ne pas desserrer les dents, ne dire (ali ne souffler, ne piper) mot
imeti neprijeten vonj iz ust sentir de la bouche, avoir mauvaise haleine, popularno repousser du goulot
živeti iz rok v usta vivre au jour le jour

ústa boca f

polna usta (zalogaj) bocada f
odprtih ust con la boca abierta
na široko odpreti usta quedar boquiabierto, fam quedar patidifuso
iti od ust do ust andar de boca en boca
na vsa usta povedati decir lo que le viene a la boca de alg; no tener pelos en la lengua
morati nasititi mnogo ust tener que mantener muchas bocas
ne odpre ust no dice esta boca es mía
ne odpreti ust no despegar los labios
nakremžiti usta torcer la boca, hacer una mueca
(na)šobiti usta poner morro
imeti neprijeten vonj iz ust tener mal aliento
iz mojih ust ne bo prišla nobena beseda no diré una sola palabra
pritrguje si od ust se lo quita de la boca
vzeli ste mi besedo iz ust me ha quitado de la lengua la palabra; me ha quitado la palabra de la boca
zamašiti komu usta tapar la boca a alg
živeti od ust do ust vivir al día

ustrežljív serviable, complaisant, obligeant, prévenant

biti ustrežljiv do koga être complaisant (ali obligeant) envers quelqu'un, être agréable à quelqu'un, obliger quelqu'un

ustrežljív complaciente; servicial; obsequioso; deferente

biti ustrežljiv do koga obsequiar a alg

ustvarjanj|e srednji spol (-a …) das Schaffen (umetniško Kunstschaffen); dejstev ipd.: die Schaffung, das Schaffen; javnega mnenja, premoženja ipd.: die Bildung (javnega mnenja Meinungsbildung, premoženja Vermögensbildung)
ustvarjanje javnega mnenja z nedopustnimi sredstvi: die Meinungsmache
ustvarjanje napačnega vtisa die Vorspiegelung falscher Tatsachen
ustvarjanje vrednosti die Wertschöpfung
veselje do ustvarjanja die Schaffensfreude
nagnjen k ustvarjanju schaffensfreudig
potreba po ustvarjanju der Schaffensdrang
volja do ustvarjanja der Schaffenswille

ūsūrpō -āre -āvī -ātum (iz ūsū in rapere) „prigrabiti si z rabo“

1. rabiti, uporabiti (uporabljati), porabiti (porabljati), poslužiti (posluževati) se česa, poseči (posegati) po čem, izkoristiti (izkoriščati) kaj, izrabiti (izrabljati) kaj, izvršiti (izvrševati), izvesti (izvajati), opraviti (opravljati), uresničiti (uresničevati), uveljaviti (uveljavljati), spraviti (spravljati) v veljavo: Pl., Varr., Plin., Suet., Icti. idr., viam Ci., genus poenae in improbos civīs Ci., ius Cu. uveljavljati, utrjevati, libertatem (volilno pravico) Ci., usurpata statim libertate T. ob prvem užitju svobode, officium Ci. nastopiti, solita munia, otium post labores T., comitatem et temperantiam T. kazati se prijaznega in vzdržnega, multa in vulgus grata usurpavit T.; od tod usurpatur, usurpatum est v rabi (navadi) je, navadno je, običajno je: Col., Ulp. (Dig.); subst. ūsūrpātum -ī, n navadno, običajno, navadno (običajno) stanje: amnis intra usurpata semper collium substiterat Plin. iun.

2. occ.
a) lastiti si, svojiti si, prisvojiti (prisvajati) si, (iz)terjati, zahtevati, uveljaviti (uveljavljati) pravico do česa: libertatem L., T., ius L., caelestes honores Cu., nomen civitatis Ci. zahtevati svojo pravico kot državljan, Segestanorum multis officiis usurpata et conprobata cognatio Ci., id, quod populi est, repetimus atque usurpamus L., idque unum ex publicis muneribus usurpare T.
b) poseb. kot jur. t.t. lastiti si, svojiti si, prisvojiti (prisvajati) si, prilastiti (prilaščati) si, polastiti (polaščati, polaščevati) se česa, zahtevati, dobi(va)ti, pridobi(va)ti si, uzurpirati α) po pravici: amissam possessionem Ci., possessionem (sc. provinciae) T., hereditates S. nastopiti, aliam gloriam Plin., imperium Iust.; od tod: usurpata mulier Q. Mucius ap. Gell. po enoletni rabi postala soproga; pren. čutiti, občutiti, začutiti, zazna(va)ti, opaziti (opažati): aures usurpant sonitum Pl., usurpare sensibus, oculis Lucr., quas neque oculis nec pedibus usurpavi Pl. β) protipravno: alienam possessionem L., gloriam istam Plin. iun., civitatem Romanam Suet., dominium Cod. I.

3. metaf. (besede) rabiti, uporabiti (uporabljati), poseči (posegati) po čem, omeniti (omenjati), v misel vzeti (jemati): verbum usurpabo vetus Pl., Graecum verbum usurpavi Ci., quod semper usurpamus in omnibus dictis Ci., id libenter usurpo sermonibus Ci., crebro usurpat „et consul et Antonius“ Ci., quod apud Bactrianos vulgo usurpabant Cu. kar je bilo pri Baktrijcih pregovorno, kar je pri Baktrijcih prešlo v pregovor, nomen tantum virtutis usurpas Ci., Curi non cum caritate aliqua benivola memoriam usurpare Ci. govor speljati na … , v govoru omeniti … ; occ. (po)imenovati, dati ime, nazivati: Col., is, qui sapiens usurpatur Ci., quos fratres inter se agnatosque usurpari atque appellari videmus Ci.

ušésa ears pl

do ušésa up to the ears
preko ušésa over (head and) ears
do ušés zaljubljen head over heels in love
šumenje v ušésih buzzing in the ears, medicina tinnitus
ušésa me bolijo I have (the) earache
naleteti na gluha ušésa to find (to fall on) deaf ears
moja svarila so naletela na gluha ušésa my warnings fell on deaf ears
preko ušés je zadolžen he is up to his eyes (ali ears) in debt
napeti, napenjati ušésa to prick up (ali to strain) one's ears
naviti komu ušésa to warm someone's ears
povleči koga za ušésa to pull (ali to tug) someone's ears
poslušati na vsa ušésa (figurativno) to be all ears
prišlo mi je na ušésa it came to my hearing
pridigati gluhim ušésom to fall on deaf ears
konj striže z ušési the horse twitches his ears
vleči na ušésa to prick up one's ears
zamašiti, mašiti si ušésa to stop (up) one's ears
zardeti do ušés to blush to the roots of one's hair; to blush to one's ears
v ušésih mi zveni, šumí my ears are ringing (ali are burning)
stene imajo ušésa (figurativno) the walls have ears, arhaično little pitchers have long ears

utemeljeváti utemeljíti to ground, to base; to substantiate; (ustanoviti) to establish, to found

utemeljeváti, utemeljíti obtožbo to substantiate a charge
s čim utemeljujte to teorijo? what do you base that theory on?

utmost [ʌ́tmoust, -məst]

1. pridevnik
skrajni, zadnji, najbolj oddaljeni
figurativno največji, najvišji

to the utmost boundaries do skrajnih meja
to accept with the utmost reluctance sprejeti z največjim odporom

2. samostalnik
skrajnost; maksimum; kar je le možno

at the utmost kvečjemu
to the utmost do skrajnih meja
to the utmost of one's power z vso svojo močjo
I did my utmost napravil sem, kar sem le mogel (kar se je le dalo)

utrúditi utrújati to tire, to fatigue; to weary; to fag

utrúditi, utrújati koga to make someone tired
utrúditi, utrújati se to become tired (ali fatigued), to tire, to flag, to be tired out
do smrti utrúditi, utrújati to tire to death
popolnoma utrúditi, utrújati to tire out
droben tisk utruja oči small print is tiring to the eyes

utrudljívost (-i) f gravosità, onerosità:
do utrudljivosti ponavljati eno in isto ripetere le stesse cose fino alla nausea

utterance [ʌ́tərəns] samostalnik

1.
izrekanje, izražanje, izraz, način izražanja, izgovor; beseda, govor (često množina)

the utterances of the speaker govornikove besede
to deprive s.o. of utterance odvzeti komu besedo
to give utterance to one's rage dati izraza svoji jezi

2. poetično
skrajnost, smrt

to fight to the utterance boriti se na življenje in smrt, boriti se do konca