Franja

desalar razsoliti

desalarse (por) koprneti (po); pohiteti

desayunarse zajtrkovati

desayunarse de una noticia kot prvi izvedeti novico
venir desayunado priti po zajlrku

descargar [g/gu] raztovoriti, razbremeniti; izstreliti; zadati (udarec); opravičiti, oprostiti; izbruhniti

descargar la conciencia olajšati si vest, spovedati se, pokoro delati
descargar la mano sobre alg. kaznovati koga, tepsti
descargarse sprožiti se; izprazniti se; opravičiti se; znebiti se
descargarse en el inocente planiti po nedolžnem

dēscendō -ere -scendī -scēnsum (dē in scandere)

I.

1. dol iti (priti, prihajati, stopiti), spustiti (spuščati) se: consul se cum praesidio descensurum esse dixit Ci., descendere (namreč z voza) uxorem ac pueros iussit L. Izhodišče z adv.: d. inde Pl., alicunde Tert.; z abl. (s česa): equo S. fr. razjahati, aggeribus Alpinis V., caelo V., H., O., Castalio antro O., plaustro Val. Max.; s praep.: de Palatio Ci., de Capitolio, de tribunali, de caelo L., caelo ab alto V., ex equo Ci. ali ex equis L. - Smer: huc N., illuc Gell., illo Sen. ph. tjakaj, in Piraeum N., in naves C., in flumen Cu., ad naviculas nostras Ci., ad mare H., ad inferos Sen. ph., ad litus Suet., Ostiam d. Suet. pluti; pren.: descendere ad ipsum ordine perpetuo O. zasledovati do njega samega; pesn. z dat.: d. nocti Sil. v noč podzemlja, Erebo Sil.

2. occ.
a) voj. dol (navzdol), t. j. z gorskega v nižinski svet, s hribov v dolino, iz središča dežele proti obali iti, korakati, napotiti se: Xerxes in Graeciam descendit N., d. ex superioribus locis in planitiem C., in aequum locum C., in aequum L., Sabinum exercitum praedatum in agros Romanorum descendisse L., d. ad Alexandriam L., ab Alpibus V., in Phoenicen Cu.; brezos.: descensum est in aciem, in campum L.
b) in forum (redk. ad forum) descendere L. dol na trg iti, priti, prihajati (ker so bile hiše v Rimu večinoma na gričih, forum pa v nižini); tudi abs.: hodie non descendit (sc. in forum) Antonius Ci. danes Antonija ne bo na trg, mirari primo, quod non descenderet (sc. in forum) tribunus L., se … cum armatis descendisse L.; podobno: descendere in rostra Ci., in campum (Campum, sc. Martium) H., ad comitia Suet.
c) leči (legati) z žensko ali moškim (zaradi spolne združitve): Cat. (CXII, 2), Iuv. (XI, 164).

— II. pren.

1. (o stvareh)
a) (o gorah, gozdovih, stavbah) spuščati se, zniževati se: mons descendit in aequum O., montis altitudo descendit Sen. ph., caeduae silvae cum ipso monte descendunt Plin. iun., theatrum ingentibus rimis descendit et hiat Plin. iun. se pogreza.
b) (o vodovju) α) dol (navzdol) teči, izli(va)ti se, razli(va)ti se: d. ex Cerauniis montibus, Nilus descendens, Nilus diu simplex saevusque descendit Mel., mare intumescit et in campos descendit Cu., d. in pontum Sil. β) upasti (upadati): non magis ablatis umquam descenderit aequor, quam nunc crescit, aquis Lucan., subeat crebro descendatque Plin. (o vodovodu).
c) (o črevesni vsebini) = izločiti (izločati), iztrebiti (iztrebljati) se: olera celeriter descendunt Cels., quod descendit Cels. iztrebki, si cibus non descendat Plin.
č) (dol) pasti (padati), odpasti (odpadati): descendit fulmen in terram Plin., uvae descendunt Varr.
d) (o oblačilih, laseh) (valovito) spuščati se, prosto padati: sinus vestis … descendit infra genua Cu. sega, capilli descendentes ab aure Petr.
e) (o orožju) uperiti se, zariniti se, prodreti (prodirati): ferrum in corpus descendit L., totum descendit in ilia ferrum O., in caput descendit arundo Lucan., in iugulos gladii descendebant Fl.; od tod pren.: quod verbum in pectus Iugurthae altius … descendit S. je globlje v srce prodrla, non prius … curam in animos patrum descensuram (esse) L. da se očetom skrb ne bo prej prikradla v srce, qui (deorum metus) cum descendere ad animos … non posset L., quaecumque in animum descenderunt Sen. rh., toto descendit corpore pestis V. se je razpasla, si quid … scripseris, in Maeci descendat iudicis aures H. pridi … Meciju na uho.
f) (o glasovih in zlogih) spuščati se, zniž(ev)ati se, padati: vox attollitur concitatis affectibus, compositis descendit Q., syllabae leniores, quae a longis in breves descendunt Q.; est … quiddam … quoque (= et quo) tamquam sonorum gradibus descenditur Ci. spušča se kakor po tonski lestvici.

2. (o osebah)
a) v kaj poda(ja)ti se, spustiti (spuščati) se, za kaj odločiti (odločati) se, na kaj prista(ja)ti, v kaj privoliti, do česa poniž(ev)ati se: in certamen, ad ludum adulescentium, ad accusandum, ad inimicitias, ad omnia Ci., ad vim atque arma, ad verborum contumelias, ad eiusmodi consilium, ad sententiam alicuius, ad innocentium supplicia C., preces d. in omnes V., d. ad preces Sen. tr., in causam, ad extremum (ultimum) auxilium L., ad praemia H., ad curas Plin. iun., in foedissimum vitae genus Iust.; brezos.: eo contemptionis descensum, ut … T.
b) (po rodu) od koga izhajati, izvirati: a patriciis Dig., a Metellis Lamp.; od tod subst. pt. pr. dēscendentēs -ium, m sorodniki spodnje vrste (naspr. ascendentes): Paul. (Dig.); pren. (o stvareh) izvirati, prihajati: ratio … a Platone descendens Plin.

3.
a) descendere ab aliquo od koga odstopiti (odstopati): quantum ille ab antiquis descenderat Q.
b) in sese descendere = sam sebe preizkušati: nemo in sese temptat descendere Pers.
c) descendere ad aliquid (o draguljih) čemu podoben biti, na kaj spominjati: d. ad hyacinthos Plin.

Opomba: Star. pf. dēscendidērunt: Lab. ap. Gell.

dēscēnsiō -ōnis, f (dēscendere)

1. hoja navzdol, spuščanje: d. balinearum Plin. v kopel, ad inferos Hyg., d. usque ad Aegyptum Hier. potovanje dol v Egipt, saltūs (v gozd) Vulg.; occ.: Tiberina d. Ci. vožnja po Tiberi navzdol.

2. met.: tres descensiones Plin. iun. tri, v zemljo vzidane kotanje, do katerih vodijo stopnice.

dēscēnsus -ūs, m (dēscendere)

1. hoja navzdol, spuščanje, sestop(anje): d. facilis L., difficilis L., sub ipsis radicibus montis consedit, qua illi descensus erat S. koder mu je bilo priti dol, d. dei de caelo Lact., eius d. de caelo in carnem Tert.; pesn. z dat. (k čemu, v kaj): facilis d. Averno V.; occ. odstop(itev) plemenskega bika od krave po parjenju: Varr.; (o stvareh) (u)padanje: cum levibus semper ascensus et gravibus descensus sit Macr.

2. met. pot navzdol: d. ripae utriusque … (po obeh obrežjih) trecentorum ferme passuum L., erat oppidanis difficilis … eo descensus Hirt., labyrinthus unum in se descensum habet Mel.

descente [dɛsɑ̃t] féminin sestop; padanje, padec; vožnja ali hoja navzdol; spuščanje navzdol; izkrcanje; aéronautique pristanek, odskok (s padalom); (smučanje) smuk, spust; sovražen vpad; familier, médecine kila; aéronautique sestrelitev; ograja pri stopnicah; minéralogie, mines padajoč rov

à la descente pri iz-, sestopu (d'autobus iz avtobusa)
descente d'air froid vdor mrzlega zraka
descente d'armée vdor (sovražne) vojske
descente de croix (religion) snemanje s križa
descente de justice, de police policijska hišna preiskava, racija
descente de lit, de bain predposteljnik, rogoznica pri banji
descente sur les lieux (juridique) krajevni ogled, ogled na kraju
descente à pic oster spust (pri smučanju)
descente en piqué (aéronautique) strmoglavi spust z letalom, pikiranje
descente planée spustni polet
parcours masculin en descente vožnja navzdol
tuyau masculin de descente odvodna cev
avoir une bonne descente (figuré, populaire) mnogo pojesti in popiti
faire une descente en parachute odskočiti s padalom
faire la descente d'une rivière en canoë peljati se s kanujem po reki navzdol
faire une descente chez quelqu'un napraviti hišno preiskavo pri kom
il y a eu une descente de police dans cet hôtel policija je izvedla preiskavo v tem hotelu

descolgar [-ue-, g/gu] sneti (s kljuke)

descolgarse dol pridreti (voda); z višine sestopiti; nenadoma se pojaviti
descolgarse de la pared spustiti se po zidu navzdol
descolgarse con un desatino blekniti neumnost

dēscrībō -ere -scrīpsī -scrīptum

I.

1. črtati, včrtati, načrtati, (na)risati, (na)slikati, napisati: formam alicuius Pl., caelum Varr., in arena geometricas formas quasdam esse descriptas Ci., qui (Archimedes) dum in pulvere quaedam describit Ci., Archimeden memoriae proditum est … intentum formis, quas in pulvere descripserat, … interfectum (esse) L., descripsit radio totum … orbem, caeli meatus describent radio V., d. carmina in foliis, in viridi cortice fagi carmina V., votiva descripta tabella H., tabulas mensuris et lineis (po meri in črtah) d. Q.; occ. prepis(ov)ati: litteras describendas civibus dare Ci., tabulas publicas describi ab omnibus librariis imperavi Ci., unde ego mira descripsi … praecepta haec H., d. legem Suet., factorum dictorumque eius descripta recitare T. prepis njegovega dnevnika.

2. pren. popis(ov)ati, opis(ov)ati: malos mores Pl., sermones moresque Ci., mulierem Ci., quam (coniugem) ego sine contumelia describo Ci., d. facta … versibus N., vulnera Parthi, flumen Rhenum H.; si quis erat dignus describi H. (v komediji) prikazovan biti, hoc argumento se describi sentiat Ph.; z dvojnim acc.: me … latronem ac sicarium abiecti homines … describebant Ci.; tudi = na koga meriti, ciljati, koga natolcevati, koga zbadati: Crassum Ci. ep., descripti consulares Ci.; occ. določiti (določati), razločiti (razlagati), opredeliti (opredeljevati): officia, verba Ci.

— II. pogosto in pravilneje tudi dīscrībō

1. razdeliti (razdeljevati), razporediti (razporejati), razvrstiti (razvrščati), uvrstiti (uvrščati), koga komu prideliti (prideljevati): quemadmodum discriptum erat Ci., discr. tributim et centuriatim ordines, discriptus populus censu, ordinibus, aetatibus Ci., habuit plebem in clientelas principum discriptam Ci., discripsisti urbis partīs ad incendia Ci., censores binos in singulas civitates discr. Ci., in duodecim menses describit annum L., descr. agrum in iugera dena, classes centuriasque ex censu, milites in legiones, libertinos in quattuor urbanas tribus L., agmina Cu., cum antea equites in suam quisque gentem describerentur Cu.

2. (kot delež) odkaz(ov)ati, podeliti (podeljevati): discr. bona suius comitibus Ci., descriptas servare vices H. odkazano vlogo (= posel), descr. magnam vim frumenti populo L., pecuniam publicis litteris Vell. javnim računom prideliti = v javne račune vpisati, per familias ministeria T., natio Frisiorum … consedit apud agros a Corbulone descriptos T.

3. (dobave, dajatve) razpis(ov)ati, naložiti (nalagati), odmeriti (odmerjati): civitatibus pro numero militum pecuniarum summas discribere Ci., vecturas frumenti finitimis civitatibus descripsit C., descr. sociis quindecim milia peditum L., pecunias Auct. b. Afr.

4. postaviti (postavljati), odrediti (odrejati), predpis(ov)ati: leges alicui discr. Ci., a quibus civitatibus iura discripta sunt Ci., quae discripta sunt legibus et iure civili Ci., quem ad modum esset ei ratio totius belli descripta, edocui Ci. — Od tod adj. pt. pf. dēscrīptus (dīscrīptus) 3, adv. -ē (po)razdeljen, razvrščen, razčlenjen, urejen: quorum (verborum) discriptus ordo Ci., natura, qua nihil est aptius, nihil discriptius Ci., accurate et discripte dicere Ci.

descubierto nepokrit, odkrit, brez strehe; odprt; nezavarovan

a pecho descubierto brez orožja za obrambo
a la descubierta, al descubierto, a cielo descubierto na prostem, pod milim nebom; naravnost, brez ovinkov
en descubierto v zaostanku (s plačilom); brez kritja, brez orožja
andar (estar) descubierto hoditi (biti) razoglav
estar en descubierto biti ne(po)krit (račun), ostati dolžnik

descuido moški spol zanikrnost, brezbrižnost, brezskrbnost; nepazljivost; pozabljivost; nevljudnost

por descuido po pomoti
al menor descuido pri najmanjši pomoti

desencadenar z verige spustiti

desencadenarse (po)besneti, divjati, izbruhniti

deseo moški spol želja, hrepenenje, poželenje; namera

deseo de comer ješčnost
a medida del deseo po želji
según deseo general na splošno željo
cumplir un deseo izpolniti željo
satisfacer un deseo ustreči želji
venir en deseo de a. nekaj poželeti

dēserpō -ere dol lesti; pesn. pren. (o stvareh): deserpit genis (mālis Ap.) lanugo Stat. raste, se spušča po …

desetkrat prislov
1. (o desetih ponovitvah) ▸ tízszerPred vsako uporabo steklenico vsakič desetkrat pretresemo. ▸ Minden használat előtt tízszer rázza fel a flakont.
Vinsko trto moramo škropiti petnajstkrat na leto, jablane desetkrat na leto. ▸ A szőlőt évente tizenötször, az almafákat pedig tízszer kell megpermeteznünk.

2. (o razmerju) ▸ tízszerZa projekt od države dobimo desetkrat manj kot podobni projekti v npr. Nemčiji. ▸ A projektre tízszer kevesebbet kapunk az államtól, mint a hasonló projektek például Németországban.
Število zaupnih dokumentov se je v ZDA prejšnja leta povečalo za desetkrat. ▸ A bizalmas dokumentumok száma az USA-ban az előző években megtízszereződött.

3. izraža poudarek (o visoki stopnji) ▸ tízszer
In vsaka šala je postala desetkrat bolj smešna, če si bil slaven. ▸ Minden vicc tízszer viccesebb volt, ha híres voltál.
Po njem je lezla velika kača, ki je desetkrat bolj strupena od kobre. ▸ A kobránál tízszer mérgezőbb, nagy kígyó mászott rajta.
Ni pomembno, da imajo izdelki ali podjetje lepo ime - desetkrat pomembneje je, da podjetje raste in da se trgi v posameznih regijah razvijajo. ▸ Nem fontos, hogy a termékeknek vagy a vállalatnak szép neve legyen – tízszer fontosabb, hogy a vállalat növekedjen és az egyes régiókban fejlődjön a piaca.

dēsīderābilis -e (dēsīderāre) poželenja vreden, zaželen: nihil desiderabile concupiscunt Ci.; occ. (o osebah)
a) = nepozaben: velut suis vitiis desiderabilem efficere vellet avum L. = kakor da bi hotel … vzbuditi gorečo željo po … , ut tali successore desiderabilior ipse … fieret Suet.
b) prisrčno ljubljen: filii Aug. — Adv. dēsīderābiliter poželjivo, hrepeneče: Aug.

desidērio m (pl. -ri)

1. želja:
desiderio ardente vroča želja
pio desiderio pren. pobožna želja
avere, provare desiderio di qcs. zaželeti kaj
conforme al desiderio po želji

2. želja, poželenje; sla:
desiderio di vendetta želja po maščevanju
l'impeto del desiderio silovitost sle

3. objokovanje, obžalovanje:
lasciar desiderio di se biti objokovan, pogrešan

dēsīderium -iī, n (dēsīderāre)

1. hrepenenje, poželenje, želja, koprnenje, pogrešanje: desiderium est libido eius, qui nondum adsit, videndi Ci., me tanto desiderio afficis, ut … Ci. vzbujaš mi tolikšno hrepenenje, idque faciunt cum desiderio Ci., desiderio tabescere Ci., macerare aliquem desiderio L., desiderio macerari Sen. ph., demus … hoc desiderio iam paene publico, ne … Q.; pesn.: desiderī temperare pocula H. čaše hrepenenja = ljubezenski napoj; v pl.: desideriis icta fidelibus patria H. z bridkim hrepenenjem prežeta zvesta domovina. Večinoma z objektnim gen.: d. Athenarum Ter., coniunctissimi atque amantissimi viri Ci., flens dolore ac desiderio mei Ci., tota Italia desiderio libertatis exarsit Ci., miserum desiderium urbis me tenet Ci. ep. kar koprnim po mestu, esse in desiderio rerum sibi carissimarum Ci. želeti si, aliae cuius d. rei Lucr., d. tam cari capitis H., eadem causa dictatoris desiderium senatui fecit L. je senatu vzbudil željo, voliti diktatorja, parentium patriaeque explere desiderium L.; nam. objektnega gen. z ad: aliqua vis desiderii ad sanandum volnus iniuriae Ci. ep.; tudi: desiderio id fieri tuo (= tui) Ter.; s subjektnim gen. (redk.): desideria imperitorum commovere Ci., omnium civium desiderio revocari Ci., sum in desiderio civitatis Ci. država si me želi, de horum desiderio cotidie aliquid audiebam Ci.; z obema gen.: filii parvi desiderium mei Ci.; desiderium v finalnem dat.: magno desiderio fuit ei filius Ter.; met. predmet hrepenenja (poželenja): meum d. Ci. ep., nunc (mihi) desiderium curaque non levis H., cum desiderio meo nitenti Cat.; v pl.: Petr.

2. pren. potreba, nuja: cibi potionisque d. naturale L., d. corporum L., Plin., Veneris, humoris (= aquae) Cu., hae manus suffecere desiderio meo Cu.

3. met. (v cesarstvu) želja, prošnja: desiderio alicuius indulgere Plin. iun., desideria provinciarum Plin. iun. ali adeuntium hominum ali militum Suet., desideria militum ad Caesarem ferre, desideria legionum T.

dēsīderō -āre -āvī -ātum (prim. cōnsīderō)

1. koga, česa želeti, požele(va)ti, po kom, po čem hrepeneti, zahtevati; abs.: misere amans desiderat Pl., quanto diutius abest, magis cupio tanto et magis desidero Ter., desiderando pendēre animis Ci.; z obj. v acc.: Pl., Ter., desiderarunt te … oculi mei Ci., agri tam mansuetum civem desiderant Ci., centum aratores unus ager desiderat Ci., cum tot signis natura declaret, quid … desideret Ci., res publica vim et severitatem desiderabat C., ut nemo … centurionis imperium desideraret C., desiderantem (id), quod satis est H., quid desideremus Q., desideravere aliquid oculi tui T.; v pass.: a cuncta Italia desideratus Ci.; s praep. (poleg obj. v acc.): ab Chrysippo nihil magnum nec magnificum desideravi Ci., nec minus ab milite modestiam et continentiam quam virtutem … desiderare C., hoc a me praecipue … opus desiderasse Q., in quo (Catone) … summam eloquentiam non desiderem Ci., magis tamen desideratur in clausulis Q.; obj. z inf.: Plin., haec scire desidero Ci.; z ACI: me gratiam abs te inire verbis nil desidero Pl., quo ullam rem ad se importari desiderent C.

2. occ.
a) pogrešiti (pogrešati): ex me audies, quid in oratione tua desiderem Ci., neque quidquam ex fano, praeter unum signum, desideratum est Ci., oppido potitur perpaucis ex hostium numero desideratis, quin cuncti caperenter C. pri čemer je prav malo manjkalo, da niso bili vsi ujeti, Sextilem totum desideror H. se pustim čakati, neminem nisi in acie consumptum civem patria desideravit Vell.
b) pogrešiti (pogrešati), izgubiti (v bitki): sic accidit, uti … neque hoc neque superiore anno ulla omnino navis … desideraretur C., in eo proelio non amplius ducentos milites desideravit C., quarta (legio) victrix desiderat neminem Ci., plurīs esse a Syracusanis istius adventu deos quam victoriā Marcelli homines desideratos Ci. da je njegov prihod Sirakužane stal več božjih kipov kakor Marcelova zmaga ljudi.
c) izgubo česa mirno prenašati: fortiter d. suos (izgubo svojcev) Sen. ph.
č) kako vprašanje sprožiti, kaj v pretres vzeti (jemati), pretresati: antequam desideraretur Vitr., quibus provisis sequitur, ut examina desideremus Col. — Od tod

1. adj. pt. pr. dēsīderāns -antis zaželen, nepozaben, drag, le v superl.: Cypr., Aug.; laskavo: domine dulcissime, desiderantissime Fr. — Adv. dēsīderanter željno, hrepeneče: Cass.; v komp.: quanto desiderantius desideras Fr.

2. adj. pt. pf. dēsīderātus 3 zaželen, drag; v superl.: Plin., Aug.

dēsīgnō -āre -āvī -ātum

I.

1. zaznamovati, določiti (določati): fines templo Iovis L., urbem aratro V., moenia sulco O., oppidum sulco T., mediam vulnere frontem Stat.; od tod: digito vatem d. O. s prstom kazati, designat oculis ad caedem unumquemque nostrum Ci. odkazuje, haec verbis designata Ci., Caesar hac oratione Lisci Dumnorigem … designari sentiebat C. da meri ta govor … na Dumnoriga, d. nimiam luxuriam C., alicui locum (sc. in theatro) d. Vitr. odkazati, nullā ignaviae notā designari L., affectūs velut primis lineis designantur Q. — Od tod adv. pt. pf. dēsīgnātē značilno, določno: Gell.

2. occ.
a) (na)snovati, napraviti: quae designata sunt et facta nequiter Pl., modo quid designavit! Ter., quid non ebrietas designat (ali dissignat)? H., quasi conra fas religionis designasset aliquid Ap.
b) odrediti (odrejati), urediti (urejati): constituere et designare Ci., designare et conficere Ci. zasnovati in izvesti.
c) drž.pr. α) koga za kako častno službo določiti, odmeniti, za oblastnika (za prihodnje leto) imenovati, izvoliti: ut ii decemviratum habeant, quos plebs designaverit Ci.; v act. z dvojnim acc., v pass. z dvojnim nom.: codicillis aliquem praetorem extra ordinem d. Suet., Mamertinum consulem d. Amm., D. Iul. Silanus, quod eo tempore consul designatus erat S., ut sibi iam decemvir designatus esse videatur Ci.; večinoma v pt. pf.: consul, aedilis, tribunus plebis, magistratus designatus Ci., quaestor d. Vell., quotiens tu me designatum (kot določenega, imenovanega), quotiens consulem (kot službujočega konzula) interficere conatus es! Ci., nobis consulibus designatis Ci.; pren. (o še nerojenem otroku): civis designatus Ci. β) komu častno službo določiti: Cn. Pompeio consulatus primus cum M. Crasso designatus est Gell.

— II. kot risar, vezec, tkalec oblikovati, upodobiti (upodabljati), narisati, preris(ov)ati, po čem posne(ma)ti: d. ventorum singulorum imagines exsculptas Vitr., duo trigona in quadrato lineā diagonio Vitr. z diagonalo načrtati, Maeonis elusam designat imagine tauri Europen O., ingenti designat nubila gyro Stat.

Opomba: Designare pogosto = dissignare.