Franja

Taurī -ōrum, m Távri (Távrijci), skitsko pleme na sedanjem polotoku Krim; znani so bili po žrtvovanju človeških žrtev: Ci., O., Mol. — Od tod adj. Tauricus 3 távrski, távriški, távrijski: terra Taurica O. Tavrski Hersonez (zdaj Krim), ara, sacra O.; subst. Taurica -ae, f (sc. Chersonēsus) Távrski (Távriški, Távrijski) Hersonéz: Plin.

tauri-fōrmis -e (taurus in fōrma) biku podoben, bikast, bikolik: Aufidus H. (ker so ga običajno upodabljali kot rečnega boga z rogovi, enako kot vsako drugo rečno božanstvo).

taxus -ī, f

1. bot. tisa; njene jagode so strupene: V., Lucan., Plin., Sil. idr., funesta O., taxo se exanimavit C. s tisovimi jagodami.

2. meton. kopje iz tisovine: letum triste ferens auras secat Itala taxus Sil. — Soobl. taxeus -ī, f.

te pron.

1. tebe, tebi, tabo (v funkciji poudarjenega predmeta in s predlogi):
vogliono te al telefono tebe kličejo na telefon
da te pri tebi, k tebi; sam
vengo da te stasera k tebi pridem nocoj
fatto da te naredi sam; ekst. sam svoj mojster
con te s teboj
secondo te po tvojem
fra te, fra te e te sam pri sebi
quanto a te kar se tebe tiče

2. ti (v funkciji osebka, v vzklikih, za come, quanto, povero in pogovorno):
povero te! ti ubožec!
ne so quanto te o tem vem toliko kot ti
contento te, contenti tutti če je tebi prav, je prav vsem
te fai come vuoi ti stori, kot ti je všeč

3. ti (pred lo, la, li, le, ne):
te ne pentirai! še žal ti bo
ricordatelo! zapomni si to!

te vez.
1. ter, in: ja mu pričam te pričam, a on ništa; oko vatrice posjedali ukućani te razgovaraju; raspre sjeme posijaše grko te s njim pleme srpsko otrovaše seme razprtij so posejali grenko in z njim zastrupili srbski rod
2. da: šta ti je te se tako ludo smiješ, smeješ?; šta ti je, more, te ćutiš? hej, kaj ti je, da molčiš?; on nagna sina te se oženi
3. pa: i još jedared, ne dam te ne dam
4. ki: naši su stari mnogo prevodili psalme, a osobito one te se zovu pokorni
5. pa še: da li je pismen? Pismen, te kako; ima li kakve razlike izmedu Slovena i Germana? - Ima, i te kakve!; da li se to isplati? - Isplati, i te kako!; to ti se i te kako isplati

tear¹ [tíə] samostalnik
solza; (solzi podobna) kaplja
množina skrb, žalost, bolest; (redko) tožba, tarnanjc

in tears (ves) v solzah, ihteč, jokajoč
tear of resin kaplja smole
tears of strong wine kaplje, ki se naredijo v čaši vina, ki ni čisto polna
crocodile tears krokodilove solze
tears gushed into her eyes solze so ji stopile (privrele) v oči
until the tears run do solz
to burst into tears planiti v jok
to draw tears from s.o., to reduce s.o. to tears spraviti koga vjok
to laugh to tears do solz se (na)smejati
to shed bitter tears grenke solze točiti

tear^*3 [tɛ́ə] prehodni glagol
(raz)trgati; razkosati; pretrgati, prekiniti; iztrgati, izpuliti; vleči, natezati; odtrgati (from od)

to tear one's finger raniti si prst
to tear one's dress on a nail strgati si obleko na žeblju
to tear in two raztrgati na dvoje
to tear a page out of the book iztrgati list iz knjige
to tear open odpreti z raztrganjem, raztrgati
to tear s.th. from s.o. iztrgati komu kaj
to tear one's hair (iz)puliti si lase
to tear to pieces raztrgati na kose, razkosati
to tear one's shirt raztrgati si srajco
to be torn between hope and despair biti razdvojen (kolebati) med upanjem in obupom
neprehodni glagol
(po)vleči (at za)
močno potegniti (at za)
(raz)trgati se; pretrgati se; prekiniti se, pokati
pogovorno drveti, dirjati, divje hiteti, leteti (through skozi)
pogovorno divjati, besneti

this thread will not tear ta nit se ne bo strgala
the children were tearing about the road otroci so se podili sem in tja po cesti
he tore down the hill zdrvel je po hribu navzdol

tebi [ê] dir ➞ → ti
tebi enaki deinesgleichen
danes meni, jutri tebi heute mir, morgen dir
kot ti meni, tako jaz tebi wie du mir, so ich dir
lahko tebi du hast gut lachen!
meni nič, tebi nič mir nichts, dir nichts

tēctōrius 3 (tēctor) namenjen (služeč, potreben, rabeč, rabljen) za pokrivanje

1. splošno: panicula Pl. trstje za pokrivanje streh; subst. tēctōrium -iī, n pokrov, pokrivalo: Ca.

2. namenjen (služeč, potreben) za prevleko ali pobelitev (beljenje) stropov, sten, podov, namenjen (služeč, potreben) za slikanje na omet (slikanje fresk), štukaturen, štukaturski, štukaterski: atramentum Plin., opus Varr., Ci.; subst. tēctōrium (sc. opus) štukatura, mavčni (sadreni) omet, „frajh“, beljenje, oblaganje, slikanje na omet, stensko slikarstvo: Plin. idr., concinnum Ci. ep., udum Vitr., recens tectorium calcis Eutr. svež apneni omet, camarae munitae tectorio Varr., cubilia expolita tectoriis Col., ut in tectoriis videmus Ci., balnea gregali tectorio inducta Sen. ph. navadno prebeljen, preprosto pobeljen; metaf. maska, premaz, maža, neko lepotilo (sicer imenovano tudi pinguia Poppaeana), narejeno iz testa, namočenega v osličjem mleku, ki so ga dajali na obraz pred spanjem: Iuv.; pren. belilo = hlinjenje, hlimba, hinavščina: pictae tectoria linguae Pers. laskanje, nec ullo linguae tectorio inane aliquid crepitat Aug.

têči (têčem) imperf.

1. correre, scorrere, colare; (obilno teči) grondare; (gladko teči) fluire:
kri teče il sangue scorre
teči po cevi, strugi scorrere per il tubo, nell'alveo
pot mu teče po čelu il sudore gli cola dalla fronte
iz rane teče kri la ferita gronda sangue
teči kot blisk correre come il fulmine
teči za kom correre dietro a qcn., rincorrere qcn.
teči sem in tja correre avanti e indietro
besede so mu gladko tekle (z ustnic) le parole gli fluivano dalle labbra
teči čez hrib, čez park correre per il monte, per il giardino pubblico
po dolini teče reka la valle è percorsa da un fiume
voda teče čez posodo l'acqua trabocca, deborda dal vaso
mu teče iz nosa pog. gli smoccica il naso
vrv teče po škripcu la fune scarrucola
teči nazaj rifluire (di fiume)
teči v drncu, v kasu trottare, trotterellare
teči v galopu, zadihano, divje (tudi ekst.) galoppare
Sava teče v Donavo la Sava affluisce nel Danubio

2. (premikati se neprenehoma, brez prekinitve) correre, scorrere, girare:
kolesa tečejo le ruote girano

3. (nadaljevati se, razvijati se) correre, procedere, proseguire:
misli, stavki gladko tečejo i pensieri, le frasi corrono lisce
dela tečejo po načrtu i lavori procedono secondo i piani
grški filozof je rekel: Vse teče il filosofo greco disse: Tutto scorre

4. (trajati) correre:
teklo je leto 1848 correva l'anno 1848
čas hitro teče il tempo corre veloce

5. (slediti si) susseguirsi, succedersi:
oznake tečejo po abecednem redu le indicazioni si succedono in ordine alfabetico

6. (premikati se s hitrejšimi koraki, gojiti tek, tekmovati v teku) correre:
teči po stopnicah, teči domov correre per le scale, correre a casa
tečem po kruh corro a comprare il pane
teči kot zajec correre come una lepre
teči 100 metrov correre i cento metri
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jezik mu teče gladko, kot namazan ha la parlantina sciolta
plača mu teče od prvega il salario gli viene corrisposto a partire dal primo del mese
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
rok za pritožbo še teče il termine per la presentazione del ricorso non è ancora scaduto
pren. vino je teklo v potokih il vino scorreva a fiumi
pren. voda mu v grlo teče ormai ha l'acqua alla gola
evf. tečejo mu zadnje ure è moribondo
zibelka mu je tekla v kmečki hiši nacque in una famiglia contadina
ura teče, nič ne reče il tempo vola, il tempo scorre incessantemente come l'acqua

tečnáriti (-im) imperf.

1. importunare, infastidire, dare fastidio; vulg. rompere le tasche, rompere:
bolje je, da hodi igrat nogomet, kot pa da tečnari doma è meglio se gioca a calcio che dia fastidio per la casa

2. insistere; sollecitare:
toliko časa je tečnaril, da so mu ustregli insistette tanto che finirono con l'accontententarlo

tedàj

A) adv.

1. allora:
ne vem, kje sem bil tedaj non so dov'ero allora
ravno tedaj ko proprio quando
do tedaj sino allora

2. (izraža vzročno-sklepalno razmerje) allora, dunque:
nisva skregana, zakaj tedaj ne bi govorila non abbiamo litigato, perché allora non parlarci?

3. (izraža nejevoljo, začudenje) allora:
kje je tedaj? dov'è allora?

B) tedàj konj.

1. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) dunque, sicché, pertanto:
dolgo se nisva videla, tedaj si imava dosti povedati non ci siamo visti lungo tempo, sicché avremo da dirci tante cose

2. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) allora:
če je to res, tedaj bo hudo se questo è vero, allora saranno guai

tedánji (-a -e) adj. allora, di allora, del tempo:
tedanji časi so bili drugačni allora erano altri tempi
tedanji direktor l'allora direttore

teflon samostalnik
1. blagovna znamka, tudi v pridevniški rabi (material) ▸ teflonBelo meso specite v ponvi, prevlečeni s teflonom, na nekaj kapljicah olja. ▸ A fehér húst teflonserpenyőben süsse meg néhány csepp olajon!
Sodobni bombažni materiali so lahko prevlečeni tudi s tankim slojem teflona, ki odbija umazanijo. ▸ A modern pamutanyagokat vékony teflonréteggel is bevonhatják, ami taszítja a koszt.

2. tudi v pridevniški rabi (o neobčutljivosti ali odbojnosti) približek prevedka ▸ stabil
Dolar po novem imenujejo teflon valuta, ker se nanj nič slabega ne prime. ▸ A dollárt újabban stabil valutának számít, mert nem fog rajta semmi rossz.
Ta politik je narejen iz političnega teflona. Namreč nič od morja očitkov o nekompetentnosti in kršenju zakonodaje in regulativ se nikoli ne prime nanj in iz vsake kaotične situacije izstopi kot zmagovalec. ▸ približek prevedka Erről a politikusról lepereg minden. Nem fog rajta soha a tengernyi szemrehányás a kompetenciahiányról és a jogszabályok megsértéséről, és minden kaotikus helyzetből győztesként lép ki.

Tehtnica samostalnik
1. astronomija (ozvezdje) ▸ MérlegEvropski astronomi so v ozvezdju Tehtnice odkrili planet s temperaturami med 0 in 40 stopinj Celzija. ▸ Európai csillagászok a Mérleg csillagképében felfedeztek egy bolygót, amelyen a hőmérséklet 0 és 40 Celsius-fok között alakul.

2. v astrologiji (o horoskopu) ▸ MérlegLuna v Tehtnici bo ljudi naredila družabne in željne zabave. ▸ A Hold a Mérlegben az embereket társaságkedvelővé és szórakozásra vágyóvá teszi.
Jupiter v znamenju Tehtnice napoveduje ustvarjalni preporod. ▸ A Mérleg jegyében álló Jupiter alkotójellegű újjászületést jósol.

tekma samostalnik
1. (športna prireditev) ▸ mérkőzés [v ekipnih športih] ▸ verseny [v posamičnih športih] ▸ meccsVzdušje na tekmi je bilo enkratno. ▸ A mérkőzésen nagyszerű volt a hangulat.
Prireditelji tekem alpskih smučarjev in smučark za svetovni pokal znova niso imeli sreče z vremenom. ▸ A férfi és női alpesi sízők világkupaversenyeinek szervezői ismét nem voltak szerencsések az időjárással.

2. (merjenje v uspešnosti) ▸ verseny, versenyfutás, játszmaPred leti se je med izdelovalci mobilnih telefonov in izdelovalci osebnih računalnikov začela tekma za prevlado na trgu. ▸ Néhány évvel ezelőtt a mobiltelefon- és a PC-gyártók között versenyfutás kezdődött a piaci fölényért.Med njima se vname tekma za dekletovo naklonjenost. ▸ Versenybe szállnak a lány kegyeiért.

3. (o volitvah) ▸ versenyTrgi so bili v minulem tednu povsem pod vplivom ameriške predsedniške tekme. ▸ A piacokat teljes mértékben a múlt heti amerikai elnökválasztási verseny befolyásolta .
Obljube, kako bo mesto res zaživelo in delovalo v prid meščanov in meščank, so začele deževati jeseni, ko se je začela tekma za županski stolček. ▸ Ősszel, a polgármesteri székért folytatott verseny kezdetén kezdtek záporozni az ígéretek arról, hogy miként fog a város valóban feléledni és a polgárok javát szolgálva működni.

4. (o boju s pojavom) ▸ versenyfutás, versenyZdravniki smo vselej v tekmi s časom. ▸ Mi, orvosok folyamatosan versenyt futunk az idővel.

tekóč (-a -e)

A) adj. corrente, andante, uscente; fluente, fluido, scorrevole:
tekoče leto, tekoči mesec corrente anno, mese; anno, mese uscente
tekoče gorivo carburante fluido
tekoče dogajanje fatti del giorno, cronaca
tekoča številka numero corrente
kem. tekoče agregatno stanje stato fluido
ekon. tekoče obresti interessi correnti
tekoče stopnice scala mobile
tekoče vode acque correnti
ekon. tekoči izdatki spese correnti
teh. tekoči kisik ossigeno liquido
tekoči kristali cristalli liquidi
tekoči meter metro lineare
teh. tekoči trak nastro trasportatore; catena di montaggio
delo na tekočem traku lavoro a catena
pren. težave so si sledile kot na tekočem traku, kot, kar po tekočem traku le difficoltà si susseguivano ininterrottamente
tekoče zlato petrolio

B) tekóče (-ega) n
biti z dogodki na tekočem essere al corrente, essere aggiornati sugli avvenimenti, su quanto succede
priti z delom na tekoče lavorare normalmente, senza ritardi

C) tekóče adv. correntemente, fluentemente:
takoče govoriti parlare fluentemente

Telchīnes -um, m, acc. -ăs (Τελχῖνες) Telhín(c)i, svečeniško pleme na Kreti, ki se je preselilo na Rodos. Bili so strokovnjaki za obdelovanje kovin; po ljudskem verovanju so jih imeli za čarodeje in vrače, pa tudi za zlobne demone: O., Stat., Char., Serv.

Tēlegonus in Tēlegonos -ī, m (Τηλέ-γονος = v daljavi ali v tujini rojen) Telégon, Odisejev in Kirkin sin, je poiskal svojega očeta na Itaki in ga ubil, ne da bi ga poznal; baje je ustanovil mesti Tuskul in Preneste: Hyg. idr., Telegoni moenia O., Pr., Telegoni muri Sil., Telegoni iugera Sil., Telegoni iuga parricidae H. = Tusculum; ker so bile Ovidiju njegove erotične pesmi v pogubo, enako kot Telegon očetu Odiseju, jih imenuje (apel.) Telegonī -ōrum, m Telégoni: O.

tell^* [tel]

1. prehodni glagol
povedati, pripovedovati, reči; izreči, izraziti, izpovedati; izdati; (po)kazati (o uri); obvestiti, sporočiti, navesti, (ob)javiti, označiti; prikazati, razlagati, razjasniti, prepričevati, trditi; zapovedati, ukazati, naročiti; izmisliti; poznati, prepoznati, razlikovati, (raz)ločiti
parlament šteti (glasove)

all told (vzeto) v celem, v celoti, vse skupaj
tell me another! sleng tega mi ne boš natvezel!
I was told (so) rekli so mi (tako)
I'll tell you what nekaj ti bom povedal (izdal)
I'll tell you the world ameriško o tem sem prepričan
I can tell you zagotavljam vam
I cannot tell him from his brother ne razlikujem ga od njegovega brata
to tell s.th. abroad pripovedovati kaj okoli, raznašati kaj
to tell fortunes from cards vedeževati iz kart
to tell one's money ameriško šteti svoj denar
to tell one's beads religija moliti rožni venec
to tell one's name povedati svoje ime
to tell the news naznaniti, povedati, objaviti novico
to tell a lie (ali lies) lagati
to tell the reason navesti razlog
to tell the tale pogovorno pripovedovati (povedati) žalostno zgodbo (ne da bi zbudili usmiljenje)
to tell tales zbrbljati, izklepetati; opravljati, obirati; spletkariti
to tell the truth povedati resnico
to tell the votes politika šteti glasove
he told him to go rekel (ukazal) mu je, naj gre
he can be told by his hat lahko ga prepoznate po njegovem klobuku
never tell me! ne čvekaj mi! ne kvasi mi jih!
the clock tells the time ura kaže čas
this tells its own tale to se razume samo po sebi, to je jasno
we were told to get up rekli so nam, naj vstanemo
you're telling me! sleng tega mi ni treba praviti!; komu pripovedujeto to?; kot, da jaz tega ne vem!

2. neprehodni glagol
pripovedovati, govoriti, praviti; obvestiti, informirati (about o)
spoznati, vedeti (by po)
imeti posledice, postati očiten, očitno se pokazati
pogovorno izdati, ovaditi, zatožiti

for all we can tell kolikor mi vemo
who can tell kdo ve
how can you tell? kako morete to vedeti?
you never can tell človek nikoli ne ve
every shot tells vsak strel pogodi
her tears tell of her grief njene solze izdajajo njeno bolečino
to tell on (ali of) s.o. izdati, zatožiti koga
don't tell on me ne izdaj(te) me!
the hard work began to tell on her težko delo je začelo puščati sledove na njej
that tells against you to govori proti tebi