Franja

máslo mantequilla f ; manteca f

sveže (slano) maslo mantequilla fresca (salada)
ušesno maslo cerumen m
kos kruha z maslom rebanada f de pan con mantequilla
iti kot po maslu (fig) ir (ali marchar) como una seda

Maß¹, das, (-es, -e) mera; (Maßstab) merilo; in vollem Maße popolnoma, v polni meri; in hohem Maße v veliki meri; in höchstem Maße zelo, skrajno; in Maßen zmerno; in stärkerem Maße še bolj; in dem Maße wie enako kot; nach Maß po meri; über alle Maße, über die Maße nadvse; ein gerüttelt Maß zvrhana mera; Das Maß ist voll! Mera je polna!; kein Maß kennen ne poznati mere; mit zweierlei Maß messen meriti z dvojnim vatlom; jemandem Maß nehmen komu jih našteti

masso m skala:
dormire come un masso pren. spati kot klada, kot polh

massue [masü] féminin kij, buzdovan

argument masculin massue zelo prepričljiv argument (ki mu ni moči ugovarjati)
coup masculin de massue (figuré) težak, brutalen, hud udarec; nepričakovan in katastrofalen dogodek
la nouvelle de l'attentat fut un véritable coup de massue novica o atentatu je bila strahoten udarec (dogodek)
faire de sa têle massue hoteti z glavo skozi zid, riniti z glavo v zid
j'étais comme ayant reçu un coup de massue (figuré) bil sem, kot da bi me bil nekdo s kolom udaril po glavi

mastrūca (mastrūga) -ae, f (po Q. sardinska beseda) ovčji ali volčji kožuh, kosmata ovčina ali volčina: Ci., Arn., Prud.; kot psovka: Pl. — Od tod adj. mastrūcātus 3 v kosmato ovčino ali volčino oblečen: Ci.

maščevánje vengeance, revenge, zastarelo avengement

kot (za) maščevánje za as vengeance for
krvno maščevánje blood feud
to bo moje maščevánje that will be my revenge
hlepeti po maščevánju to thirst for revenge
izpostaviti se maščevánju kake osebe to lay oneself open to someone's vengeance
skušati si najti (se maščevati) nad kom to seek vengeance upon someone
tak pokol vpije po maščevánju such slaughter cries (ali calls) to heaven for vengeance

matematičarka samostalnik
1. (strokovnjakinja) ▸ matematikusNemška matematičarka Maria Reiche je več kot pol stoletja posvetila študiju arheologije. ▸ Maria Reiche német matematikus több mint fél évszázadot szentelt a régészet tanulmányozásának.
Po osnovni izobrazbi je matematičarka, diplomirala je na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. ▸ Alapvégzettsége szerint matematikus, de a ljubljanai természettudományi és technológiai karon szerzett diplomát.

2. (ženska, ki dobro računa) ▸ matematikus
Nikoli nisem bila pretirano dobra matematičarka. ▸ Sohasem voltam túlságosan jó matematikus.
Veliko bolj kot note obvlada številke in matematiko; velja za najboljšo matematičarko v družini. ▸ Sokkal jobban ért a számokhoz és a matematikához, mint a hangokhoz; őt tartják a család legjobb matematikusának.

māter -tris, f (indoev. *ma-Hter- iz lahko izgovorljivega zloga *mā oz. *ma [prim. mamma = gr. μάμμη, μάμμα], skr. mātár-, gr. μήτηρ, dor. μάτηρ, sl. mati [gen. matere], hr. mȁti, stvnem. muoter = nem. Mutter, ang. mother)

1. mati: N., H., V., Lucr., Sen. ph., Iust., Suet. idr., si quidem istius regis (sc. Anci Martii) matrem habemus, ignoramus patrem Ci., frater matre eādem natus (naspr. utroque parente natus) L., facere aliquam matrem O. narediti nosečo, matrem fieri de aliquo O. spočeti, zanositi, otroka dobiti s kom, matrem esse de aliquo O. otroka imeti s kom.
a) (o živalih) mati (kobila, krava, ovca, koza idr.): Varr., prohibent a matribus haedos V., od tod dojnica: Pl., pueros lambere matrem V. doječo volkuljo, matrem agere Fl. za doječo mater biti.
b) (o rastl.) matica = matično deblo: Col., plantas (sadike) abscindere de corpore matrum V.
c) (o vodah) (iz)vir: Mel.
d) (o deželah) mati dežela, materinska dežela, matična država, domovina: Mel., haec terra, quam matrem appellamus L.
e) (pogosto o mestih) materinsko mesto (= gr. μητρόπολις, pesn. tudi μήτηρ): quem mater Aricia misit V., Populonia mater V., Brixia Veronae mater Cat.
f) včasih (kakor gr. μητρόπολις) = glavno mesto: mater Italiae Roma Fl., Nicaea, quae in Bithyniā mater est urbium Amm.

2. occ. soproga, zakonska družica, žena: V., L.

3. metaf.
a) mati kot častni naslov spoštovanih starejših žena, poseb. boginj, potem žena nasploh: mater familias Ci., castae matres (žene) ducebant sacra V., Grais servitum matribus ibo V., matres Baccho attonitae V. bakhantke, Vesta mater O., V., magna mater Ci. ali samo Mater V. = Cybele, Flora mater Lucr. = mater florum O., m. frugum O. = Ceres, m. Amorum O. = Venus, m. Matuta L., m. Terra L., O., Lucr., Suet., Aur.; prim.: iacens pronus (sc. Brutus) matri dedit oscula Terrae O.
b) (o starih ženah) mamica, mamka, starka: iubemus te salvere, mater Pl.
c) mati, roditeljica, rodnica, začetnica, stvariteljica, povzročiteljica, vzrok, vir, izvor, začetek, temelj, osnova, podlaga: Lucr., Corn., Q., Cl., apes mellis matres Varr., mater, ut ita dicam, rerum omnium natura Ci., mater eius (sc. avaritiae) est tollenda, luxuries Ci., pax Numae mater huic urbi iuris et religionis fuit Ci., utilitas, iusti prope mater H.

4. meton.
a) materin(sk)a ljubezen: simul matrem labare sensit O., mater redit Sen. tr.
b) materinstvo: Sen. tr.

māteria -ae, f in māteriēs -ēī, f (= „matična tvarina“: māter)

1. tvar(ina), snov (iz katere kaj izhaja, se kaj tvori ali vzdržuje): materia rerum Ci. prvina stvari, quaeque de suā materiā grandescere Lucr., materia rudis Lucan. = Kaos, ferri materia Iust. železna ruda, materiam superabat opus O. izdelava je presegala tvarino, delo je presegalo tvarino, tako tudi: materiae non cedit opus Mart.; deum imagines mortalibus materiis in species hominum effingere T.
a) gradivo, surovina: aere praeterea ferroque et linteis et sparto et navali alia materia ad classem aedificandam L., delata materia omnis infra Veliam L., materies parietum Vitr.
b) zidarsko apno: Iust.
c) gorivo, netivo: materiam praebet seges arida O., et habentem semina flammae materiam iactant O.
d) redivo, hranilna snov: materia imbecillissima, media, valentissima Cels.
e) živila ali zaloga živil, živež, hrana: consumere materiam O.; od tod pren.: fortuna temeritati consulis materiam dedit L. je dala hrano (= pobudo) nepremišljenosti, je okrepila nepremišljenost, materia ficti O. zaloga (obilica) domislekov, izmišljenih pretvez.
f) gnoj: Cels., Veg.

2. occ. les, stavbni, tesarski les, lesovje, lesovina: lenta materies Pl., cupam materiā ulmeā aut fagineā facito Ca., omni materiā et cultā et silvestri … utimur … Ci. vse drevje, tako zasajeno kot tudi samoraslo, materiam caedere L., materies vitis Ci. deblovina (naspr. sarmenta, materia caesa C. posekan les), arida, umida C., materia viridis L. svež les, inter librum et materiam Col. med lubjem in deblom, genus surculorum aptum materiae Col. za les in drva; tako tudi pogosto o vejah: Col.; lignorum (drv), materiae (stavbnega lesa) aggestus T., ligna, materiae Plin. iun.; poseb. bruna, debla, hlodi, grede, tramovi: Amm., bipedalis C., directa C. po dolgem položene grede, praeacuta C.

3. metaf.
a) znanstvena, pisateljska ali umetniška tvar(ina), snov, material, predmet, vsebina, gradivo, tema, osrednji predmet, naloga: Q., Sen. ph., Suet., Vell., Amm. (pri vseh obl. materia), materia sapientiae, artis Ci., materia sermonum Ci. ep., materies felix in carmina, materia iocosa O., Aesopus quam materiam repperit Ph., sumite materiam vestris, qui scribitis, aequam viribus H., crescit mihi materies Ci. predmet (snov) mi raste (se veča, širi) pod roko, materia aequitatis Ci. točka v pravičnosti.
b) vzrok, povod, razlog, priložnost, pobuda, vir: quid odisset Clodium, segetem ac materiem gloriae suae? Ci., materia seditionis Ci., L., Iust., materia belli Cu., Iust., Vell., Suet., Amm., longo materia bello T., plurima ad fingendum materies T., materies fingendi Aur., materies omnium malorum S., aurum, summi materies mali H., materiam quaerere amori O., materiam dare invidiae ali bonitati Ci., materiam praebere criminibus L. povod za sum(ničenje), detrahere materiem sceleri T.; z inf.: materia dicere Ci., Suet., pro materiā O. stvari primerno.
c) duševni zastávek (zametek), duševna zasnova, (duševna) zmožnost, nadarjenost, talent, darovitost, dar, glava, nrav, narava, čud (f.): Q., materies atque indoles Ci., materia ingentis decoris L., angebatur Tullia nihil materiae in viro neque ad cupiditatem neque ad audaciam esse L. da ni nikakor primeren, duritiem silvis depone, non sum materiā digna perire tuā O. zaradi tvoje kot les brezčutne narave.
d) (o živalih) pleme, pasma, vrsta, rod: generosa, vetus Col.

Opomba: Star. gen. materiai: Lucr.

materialize [mətíəriəlaiz]

1. prehodni glagol
materializirati, utelesiti; uresničiti, realizirati

2. neprehodni glagol
postati dostopen čutom, pojaviti se, prikazati se (in kot)
uresničiti se

materino mleko stalna zveza
(o tekočini) ▸ anyatejOtrok je bolj odporen in se lepo razvija, dokler pije materino mleko. ▸ A gyermek ellenálló képessége nagyobb és jobban fejlődik, amíg anyatejet iszik.
Veverica kot mladič sesa materino mleko, zato spada med sesalce. ▸ A mókus kölyök korában anyatejjel táplálkozik, ezért az emlősök közé tartozik.

māterīnus 3 (māteria) lesénast, trd: Ca.; kot nom. propr.: plaga una — Materinam ipsi appellant — non continuit modo ceteros in armis, sed … L.

maternel, le [-tɛrnɛl] adjectif materinski, materin

amour masculin maternel, langue féminin maternelle materinska ljubezen, materin jezik
mon grand-père maternel moj ded po materini strani
centre masculin de protection maternelle et infantile center za zaščito matere in otroka
entourer quelqu'un de soins maternels kot mati skrbeti za koga

maternica samostalnik
1. (del telesa) ▸ méh, anyaméhZ raziskavami je dokazano, da se dojenček spomni zvokov, ki jih je slišal v maternici. ▸ Kutatásokkal bizonyították, hogy a csecsemő emlékszik az anyaméhben hallott hangokra.

2. (o izvoru) ▸ méhPri naravnih ljudstvih so izviri posvečeni kraji, saj predstavljajo maternico zemlje, iz katere se porojeva živa voda, eliksir življenja. ▸ A természeti népek körében a források szent helyek, mert a Föld méhét jelképezik, ahonnan az élő víz, az élet elixírje ered.Peljemo se na morje, k maternici človeštva, iz katere vse izhaja in v katero se bo vse utopilo. ▸ A tengerhez megyünk, az emberiség bölcsőjéhez, amelyből minden ered és amelybe majd minden belesüllyed.
Skalna jama lahko simbolizira maternico matere Zemlje in se kaže kot skrivnostna votlina, kjer so mogoče preobrazbe in ponovna rojstva. ▸ A sziklabarlang a Földanya méhét szimbolizálhatja, és egyben titokzatos üreg, ahol lehetségesek az átváltozások és az újjászületések.

materōzzolo m (lesen) obesek za ključe
PREGOVORI: essere come la chiave e il materozzolo preg. biti kot rit in srajca

Mathō(n) -ōnis, m (Μάϑων) Máton, rim. priimek, npr. Pomponius Matho: L. Kot nom. propr.: Mart., Iuv.

máti mother

stara máti grandmother, pogovorno granny, grannie, gran, (otroško) nana
máti Zemlja Mother Earth
brezsrčna máti unnatural mother
máti božja religija Mother of God, Our Lady, Holy Virgin
máti žalosti religija Our Lady of Sorrows
pisana máti (mačeha) stepmother
krušna máti foster mother
nezakonska máti unmarried mother
rodna máti one's own mother
brez matere motherless
posvetovalnica za matere maternity department, pogovorno maternity, (pred porodom) antenatal clinic
morilec, umor matere matricide
brat po materi uterine brother
postati máti to become a mother
držati se matere za krilo to cling to one's mother's apron strings
kot máti skrbeti za koga to mother someone

máti (mátere) f

1. madre; mamma; knjiž. genitrice:
skrbna mati madre premurosa
mlada mati giovane madre
nezakonska mati madre naturale
stara mati nonna
mati samohranilka ragazza madre
mati doji la madre allatta
postati mati diventare madre
skrbeti za koga kot mati avere per uno cure materne

2. (v kmečkem okolju gospodinja) padrona (di casa):
mati županja moglie del sindaco

3. rel. (predstojnica samostana ali reda):
mati prednica madre superiora

4. (v medmetni rabi)
mati božja! mammasantissima!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hči je cela mati la figlia è la madre sputata
pren. spremeniti se, da te lastna mati ne bi spoznala cambiare in modo irriconoscibile
bil je tak, kot ga je mati rodila era (nudo) come l'aveva fatto mamma, era nudo come un verme
star. krušna mati, pisana mati (mačeha) matrigna
Mati božja Madre di Dio, Madonna
PREGOVORI:
previdnost je mati modrosti la prudenza è l'occhio della virtù
kakršna mati, taka hči quale la madre, tale la figlia

Matiēnus -ī, m Matién, rim. nom. propr. Znani so

1. Matienus Matien, duumvir navalis l. 181, pretor 173: L.

2. C. Matienus Gaj Matien, dezerter v Španiji l. 138, prodan kot suženj: L. epit.

3. P. Matienus Publij Matien je kot tr. mil. l. 205 skupaj z Markom Sergijem osvojil Lokre: L.

Mātius (Māttius) 3 Mátij(ev), ime rim rodu. Najbolj znana sta

1. C. Matius Gaj Matij, rim. vitez, Ciceronov, Cezarjev in Avgustov prijatelj, avtor knjige o kuharstvu: Ci. ep., T., Plin., Col., Suet. Kot adj.: Mattia poma Fr. — Od tod adj. Mātiānus (Māttiānus) 3 Mátijev: Col., Suet., Macr., Cass.

2. Cn. Matius Gnej Matij, pesnik mimijambov in prevajalec Iliade v lat.: Varr., Gell., Macr.