Franja

Zadetki iskanja

  • nāscor (stlat. gnāscor) -scī, nātus (gnātus) sum (dep. pass., sor. z gīgnō; gl. gīgnō)

    1. roditi (rojevati) se, poroditi (porajati) se; abs.: pupillus non natus Ci., post homines natos Ci., Eutr. = odkar se ljudje rojevajo = odkar živijo ljudje, post hominum genus natum Ci. odkar je ustvarjen svet, od stvarjenja sveta, ante Epaminondam natum N. pred Epaminondovim rojstvom, fuit post aliquanto natus N. živel je nekaj pozneje, aliquem natum agnoscere N. koga (pri rojstvu) prizna(va)ti za svojega sina; v gerundivu: ad homines quoque nascendos vim numeri istius pertinere ait Gell. V pomenu rojen biti od koga, komu, sin (hči) koga biti, imeti za mater (za očeta) koga, se sklada: z ex; najprej o izvoru od matere: ex qua natus est Themistocles N., ex Thetide natus Q.; potem o izvoru od obeh roditeljev: ex me atque ex hoc natus es Ter., soror ex eisdem parentibus nata N. od istih roditeljev = prava, rodna sestra; o živalih: quod ex quocumque asino et equa nascitur, id est mulus et mula Varr., bestiae ex se natos diligunt Ci. svoje mladiče; naposled o izvoru od očeta: ex me hic non natus est, sed ex fratre Ter. on ni moj sin, ampak bratov, n. ex improbo patre Ci., ex fratre et sorore nati N. bratranci; pren.: ex me natam relinquo pugnam Leuctricam N. kot svojo hčer zapuščam … ; z dē: de paelice natus, de tigride natus O.; s samim abl.: Liber Semelā natus, Cerere nati Ci., matre Scythissā natus N., natus servā L., natus deā O., frater utroque parente natus L., rusticis parentibus natus Macr. sin kmečkih staršev, Assaraco natus Capys Enn., nasci certo patre Ci. imeti gotovega očeta = biti zakonski otrok, nullo patre natus L. brez (gotovega) očeta = nezakonski sin, eodem patre natae N. hčere istega očeta, sestre, rojene istemu očetu, libertino patre natus H. sin očeta osvobojenca, silice non nati sumus Ci.; redko pesn. in poklas. z a(b): nati natorum et qui nascentur ab illis V., generari et nasci a principibus T.; z dat. (komu?): ei filium nasciturum (gl. opombo spodaj), qui … Iul. Val., vitulum matri eius natum mirae magnitudinis Aur.; komu? čemu? = za koga? za kaj?: non nobis solum nati sumus Ci., herbam non pecori tantum, sed homini nasci Sen. ph., nasci aerumnis Sen. ph.; z in in acc. ali abl.: in miseriam nascimur sempiternam Ci. rodimo se v večno bedo, aves in pedes nascuntur Plin. se izležejo z nogami naprej, Graeci nati in litteris Ci. zrasli v znanostih, natus in bello N. rojen in zrasel v vojni; s predik. določilom: Aur., civis in civitate nasci Ci., mortalis natus Ci. rojen kot smrtnik, rojen kot umrljiv človek, homo natus Ci., Sen. ph., Lact. rojen kot človek, človeški (človekov) sin, vir natus Ph. rojen kot mož, unde illa scivit, niger an albus nascerer? Ph., Macedo natus Cu. po rodu Makedonec, impares nascimur, pares morimur Sen. ph.; occ. izhajati (od koga, iz kakega rodu) biti (iz) rodu, biti potomec koga: Quo de genere natust illic Philocrates? Pl., natus amplissimā familiā C. (izhajajoč) iz zelo plemenite rodbine, antiquo genere N., nascetur pulchrā Troianus origine Caesar V., de stirpe dei, versuta propago, nascitur Antolycus O., loco nobili ali summo natus Ci., non admodum clare natus Eutr. ne prav slavnega rodu, obscure natus Eutr. neznanega rodu; (z dostavkom rojstnega kraja) rojen biti kje, doma biti iz (v) … : ibi, Syracusis natum esse Pl., Athenis, in urbe natus N., natus in libero populo inter iura legesque L., caelum, sub quo natus educatusque essem L., servus aut domi natus est aut hereditate relictus Ps.-Q., sub alio caelo natae beluae Sen. ph.

    2. metaf. (večinoma) o neživih bitjih in abstr.
    a) (z)rasti; nahajati se, dobi(va)ti se, bivati: humi nascentia fraga V., gramen, quod in eo loco natum esset Gell., inter vepres rosae nascuntur Amm., luna nascente H. ob novi luni, ob mlaju (prim. trīcēsima); pren.: cuius domi haec nascuntur Ci. komur to zras(t)e na njegovem vrtu (zeljniku), id non apud eos nasci Ci., nascitur ibi plumbum C., in ea silva multa genera ferorum nasci constat C. da se nahajajo, da bivajo.
    b) izvirati, iziti (izhajati), priti (prihajati), nasta(ja)ti, posta(ja)ti, dvigniti (dvigati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, zače(nja)ti se, zbuditi (zbujati) se, roditi (rojevati) se, izleči (izlegati) se, (pri)kazati se; z ex, a(b), in z abl., z apud z acc.: nasci ex omnibus rebus omne genus posset Lucr., iudicia ex improborum iniquitate nata sunt Ci., ex hoc nascitur, ut … Ci. iz tega (od tod) izvira (prihaja, sledi), da … , ex palude nascitur amnis Plin.; ab eo flumine collis nascebatur C. se je dvigal, profectio nata a timore defectionis C., nulla pestis est, quae non homini ab homini nascatur Ci., invenietis id factum natum a cupiditate Ci., querelae verae nascuntur pectore ab imo Cat., Ganges in montibus nascitur Plin., apud quos Hypanis nascitur M.; abs.: qui non nascentibus Athenis, sed iam adultis fuerunt Ci., nascere, Lucifer! V. vzidi, danica!, natae nebulae O. ki so se dvignile, nascentia templa Mart. na novo se dvigajoča, inde quasi natu subito classis erupit Fl. nenadoma kakor iz tal zras(t)lo, nascentis Italiae fauces Fl. začenjajoče se Italije, nascitur initium belli C., ut mihi nascatur argumentum epistulae Ci. ep. da dobim snov za pismo, hi enim (sc. versūs) Basso domi nascuntur T., cum fatear quaedam eloquentiae eorum ut nascenti adhuc nec satis adultae defuisse T., in sermone nato super cenam Suet. ki se je razvil. — Od tod

    I. subst. pt. pr. nāscentia -ium, n organska telesa, poseb. rastline: Vitr.

    II.

    1. adj. pt. pf. nātus (gnātus) 3
    a) za kaj (čemu) rojen, ustvarjen, pripraven, prikladen, primeren, ustrezen; namenjen, namerjen, odmerjen za kaj; z ad, in z acc. ali z dat.: hi non viderunt, ut ad cursum equum, ad arandum bovem, … sic hominem ad intellegendum et agendum esse natum Ci., vir ad omnia summa natus Ci., Scipio natus ad interitum Carthaginis Ci., quom te unum ad dicendum maxume natum aptumque cognossem Ci. kot (kakor nalašč) ustvarjenega, locus natus ad equestrem pugnam L., natusque ad sacra Cithaeron O., viri in arma nati L., nata in vanos tumultus gens L., natis in usum laetitiae scyphis H., me credo huic esse natum rei, ferundis miseriis Ter., se imperio natos meminerit N., qui se natum huic imperio putavit Ci., nationibus natis servituti Ci., natus abdomini suo Ci. živeč le za svoj trebuh, Crispinus iucundus et delectationi natus Ci. prijeten in zabaven (kratkočasen), (sc. carmen) iucundis animis natum et inventum H. v zabavo, za razvedrilo, natus agendis rebus H., ager re ipsā natus tegendis insidiis L., otium natum sermonibus serendis Cu.; z adversus: Hannibal natus adversus Romanos hostis L.; pesn. in poklas. z inf.: Min., nos fruges consumere nati H., boves nati tolerare labores O., pati natae (feminae) Sen. ph., aqua nata defluere Sen. ph.
    b) z raznimi adv. in adv. določili = (tako ali drugače) ustvarjen, oblikovan, tvorjen: ita rem natam intellego Pl., ager male natus Varr. slabo, ita natus locus L., inculti versus et male nati H. spačeni, homo improbius natus Suet. = cui magna est natura (v obscenem pomenu); e re nata Ter., Ap. ali pro re nata Ci. ep. kakor stvar nanese, kakor zadeve nanesejo, po okoliščinah, glede na okoliščine.
    c) s časovnim določilom v acc. ali (redko) v gen. (da se zaznamuje starost) = ki ima, star: annos XLV natus N., annos prope nonaginta natus Ci., plus triginta natus annis (abl. comparationis = plus quam triginta natus annos) ego sum Pl., decem annorum natus Varr.; včasih je za natančnejše določilo dodan maior, minor z abl. comparationis ali z acc. nav. brez quam = starejši, mlajši kot: annos natus maior quadraginta Ci., liberi maiores iam XV annos nati L., cum liberis maioribus quam XV annos natis L., minor triginta annis natus Ci., minor quinque et viginti annis natus N., minor quinquaginta annos natus Front.

    2. subst. pt. pf.
    a) nātus (gnātus) -ī, m α) rojenec, otrok, sin (prvenstveno kaže natus na izvor od očeta, filius na izvor od matere): mihi ausculta, nate Enn. ap. Non., nati serva amorem V., pater ut gnati, sic nos debemus amici … vitium non fastidire H., natum obiectat illis O. sinovo smrt. β) človek, živa duša: tamquam si intus natus nemo in aedibus habitet Pl.
    b) nāta (gnāta) -ae, f hčerka, hči: o gnata Enn., si quis gnatam pro muta devovet agna H., maxima natarum Priami V.; dat. in abl. pl. (g)natis, pa tudi (v nasprotju z masc. natis) nātūbus (gnātūbus): Pl. ap. Prisc.
    c) nātī -ōrum, m otroci (v klas. prozi le v protistavni zvezi s parentes in sorodnimi pojmi): O. idr. pesniki, caritas inter natos et parentes Ci., parentes natique Ci., L., patres natique V. = rodovina, družina, viri natique L., gnatis parce tuis V., trepidae matres pressere ad pectora natos V., nati natorum V., cum pecore et gnatis H.; (o živalih) mladiči: O., Col., vaccarum nati V. telički, sus solo recubans, circum ubera nati V. prašički, odojki.
    d) nāta -ōrum, n prirodnine, naravni proizvodi, starejše prirodki: terrā nata Ci. prirodnine, sponte natis ali Arn. preživljati se s samoraslimi naravnimi proizvodi.

    Opomba: Pozni pt. fut. nāscitūrus 3: Iul. Val., Aug., Cassian., Sid.
  • nasillant, e; nasillard, e [nazijɑ̃, t, -zijar, d] nosljav, nosljajoč
  • naslánjati (-am) | nasloníti (-slónim)

    A) imperf., perf. appoggiare; pren. sostenere, favorire

    B) naslánjati se (-am se) | nasloníti se (-slónim se) imperf., perf. refl.

    1.
    naslanjati se na appoggiarsi a

    2. ekst. trovarsi, sorgere; essere riparato:
    zadnja stran hiše se naslanja ob strmo pobočje il retro della casa è riparato da un ripido pendio

    3. derivare, essere convalidato, confortato da, avere convalida in:
    optimizem se naslanja na povečanje izvoza l'ottimismo è convalidato dall'aumento dell'export

    4. (imeti, dobivati pomoč) avere l'appoggio di, godere dell'appoggio di, contare su:
    nasloniti se na lastne sile contare sulle proprie forze
    drugi so delali, on pa se je naslanjal na lopato mentre gli altri lavoravano lui se ne stava a guardare
    lingv. predlogi se naslanjajo na naglašene besede za seboj le preposizioni si appoggiano alle parole toniche seguenti
  • naslédnik (-a) | -ica (-e) m, f

    1. (tudi ekst.) successore, succeditrice:
    imenovati, izvoliti naslednika, izbrati za naslednika nominare, eleggere successore
    predhodnik in naslednik il predecessore e il successore
    naslednik prestola successore al trono, principe ereditario

    2. jur. (dedič, dedinja) erede; successore, succeditrice

    3. mat.
    naslednik števila successore

    4. (potomec) discendente
  • naslíkan (-a -o) adj. dipinto, ritratto:
    lepa je, kot bi bila naslikana è bellissima, bella come fosse dipinta
  • nasméhniti se (-em se) | nasmíhati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. sorridere:
    ljubeznivo se nasmehniti sorridere amorevolmente
    kislo se nasmihati sorridere agro, arcigno

    2.
    nasmehniti, nasmihati se komu (posmehovati se) deridere uno, burlarsi di uno

    3. arridere:
    sreča se mu je nasmehnila la fortuna gli ha arriso, gli è stata propizia
    zmaga se jim je nasmehnila gli è arrisa la vittoria, hanno vinto
  • nasplòh adv. in genere, generalmente; comunemente:
    knjige berejo nasploh najmlajši i libri li leggono in genere i giovanissimi
    govoriti o gospodarstvu nasploh in o kmetijstvu še posebej parlare di economia in genere e di agricoltura in particolare
  • naspróten (-tna -o) adj.

    1. opposto; contrario, avversario:
    priplavati na nasprotni breg raggiungere a nuoto la sponda opposta
    odbiti nasprotni napad respingere l'attacco avversario
    zasukati kolo v nasprotno smer girare la ruota in senso opposto

    2. pren. contrario, opposto, inverso; discordante; dissonante; divergente:
    diametralno nasprotna trditev tesi diametralmente opposta
    nasprotni glasovi voci dissonanti
    v nasprotno smer in senso inverso

    3. avversario, nemico:
    nasprotno moštvo la squadra avversaria
    nasprotna vojska l'esercito nemico
    poravnajte račun, v nasprotnem primeru boste plačali zamudne obresti è pregato di saldare il conto, nel caso contrario ci vedremo costretti ad addebitarle gli interessi di mora
    mat. nasprotna predznaka segni inversi
    jur. nasprotna tožba controquerela
    bot. nasprotni list foglia opposta
    mat. nasprotni računski operaciji operazioni inverse
    nasprotni stranici lati opposti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lit. nasprotna stava antitesi
    jur. nasprotna stran, stranka controparte
    nasprotna svetloba controluce
    jur. nasprotna tožba contraccusa, riconvenzione
    gled. nasprotna vloga controparte
    nasprotni odlok controdecreto
    muz. nasprotni glas controcanto
    trg. nasprotni konto contropartita
    voj. nasprotni napad controffensiva
    film. nasprotni plan controcampo
    voj. nasprotni pohod contromarcia
    nasprotni smisel controsenso
    nasprotni sunek respinta
    nasprotni tok controcorrente; med. reflusso
    voj. nasprotni topovski ogenj controbatteria
    jur. nasprotni ugovor replica
    nasprotni ukaz contrordine
    strojn. nasprotni vijak controdado
    nasprotno obvestilo contravviso
    elektr. nasprotno polje controcampo
  • naspróti

    A) adv.

    1. in senso opposto, in senso contrario, contro

    2. di fronte

    3. anzi, invece

    4. contrariamente, contro

    5. redko (naproti) incontro

    B) naspróti prep.

    I. (z dajalnikom)

    1. di fronte, dirimpetto a:
    stavba stoji nasproti cerkvi lo stabile sorge dirimpetto alla chiesa, fronteggia la chiesa

    2. contro:
    zločin nasproti človeštvu un delitto contro l'umanità

    3. a confronto, a paragone con; rispetto a:
    razlika nasproti lani je očitna la differenza rispetto all'anno scorso è evidente

    4. verso, nei confronti di:
    nezaupljiv nasproti vsem novotarijam sospettoso verso tutte le novità

    II. (z rodilnikom) dirimpetto, di fronte a:
    stanovanje nasproti gostilne un alloggio dirimpetto alla trattoria
  • nasprótje (-a) n contrasto; antagonismo; opposto; dissidio; collisione; pendant:
    nacionalna, politična, socialna nasprotja i contrasti nazionali, politici, sociali
    Indija, dežela nasprotij India, paese dei contrasti
    filoz. enotnost nasprotij unità degli opposti
    sin je pravo nasprotje očeta il figlio è l'opposto del padre
    pren. priti si v nasprotje venire a contrasto, a conflitto
    tvoja trditev je v direktnem nasprotju s splošnim mnenjem la tua tesi è in diretto contrasto con l'opinione generale
    v nasprotju s prvo je naša reprezentanca drugo tekmo izgubila contrariamente al primo, la nostra nazionale ha perso il secondo incontro
    nasprotja se privlačijo gli opposti si attirano
    nespravljivo nasprotje un dissidio insanabile
    jur. nasprotje z obličnostjo irritualità
  • nasprótno adv.

    1. al contrario, in senso opposto, inversamente

    2. al contrario, anzi; viceversa:
    ni mi zoprn, prav nasprotno! non mi è antipatico, anzi!
  • nāsūtus 3, adv. (nāsus)

    1. nosat: Luc., depugis, nasuta, brevi latere ac pede longo est H., manus n. Cass. (slonov) rilec.

    2. pren. s tankim (pretanjenim) nosom = dovtipen, šaljiv, posmehljiv, porogljiv, jezikav, radoveden, sníčav: tu, qui, nasute (voc.), scripta destringis mea et hoc iocorum legere fastidis genus Ph., nasutus nimium cupis videri Mart., nil nasutius hac maligniusque (sc. est) Mart., homo nasutissimus Sen. rh., maluit ille nasutē negare quam contumaciter aut superbe Sen. ph., philanthropon herbam Graeci appellant nasutē Plin.
  • náš -a, -e our; (zaimek; pridevnik samo v predikativni rabi) ours; of us

    naši pl ours, our people, our family
    to je náš, -a, -ee that is ours, that belongs to us
    neki náš, -a, -e prijatelj a fiend of ours
    ta náš, -a, -e svét this world of ours
    ljudje náš, -a, -ee vrste (pogovorno) the likes of us
  • nàš, -a, -e notre, le (la) nôtre; à nous

    to je naše ceci est à nous
    naš avto notre voiture
    naša vas notre village
    naše morje notre mer
    naši znanci nos connaissances
    po naše à notre manière (ali façon)
  • nàš (náša -e)

    A) adj. nostro:
    naš avto la nostra auto
    naša hvaležnost la nostra gratitudine
    naši predniki i nostri antenati
    naše omizje la nostra tavolata
    naše morje il nostro mare
    junak našega romana il protagonista del nostro romanzo
    našega štetja (n. št.) dopo Cristo (d. C.)
    pred našim štetjem (pr. n. št.) avanti Cristo (a. C.)
    umetnost našega časa l'arte del nostro tempo
    v naših časih je bilo drugače ai nostri tempi era diverso
    v našem primeru nel nostro caso, nel caso in questione
    pog. tat bo kmalu naš il ladro sarà presto catturato
    pog. govoriti po naše parlare la nostra lingua

    B) náši (-a -e) m, f, n
    naši so zmagali hanno vinto i nostri
    tu ni nič našega qui non c'è niente di nostro
    hodi po našem è, si trova sul nostro (podere, terreno e sim.)
  • naštudírati (-am) perf.

    1. studiare (a fondo), imparare (una parte, una lezione)

    2. muz. preparare (per il concerto e sim.):
    zbor je naštudiral mlad dirigent il coro è stato preparato dal giovane direttore
  • natákati (-am) | natočíti (-tóčim)

    A) imperf., perf.

    1. versare (in)

    2. riempire (di liquido):
    natakati vino v kozarce versare il vino nei bicchieri
    natočiti steklenico riempire la bottiglia
    pren. natočiti čistega vina dire la verità nuda e cruda

    B) natákati se (-am se) imperf. refl. sbevazzare, cioncare
  • natal, e, aux [natal, to] rojsten, roden, domovinski

    lieu masculin natal rojstni kraj
    pays masculin natal domovina
    maison féminin, ville féminin natale rojstna hiša, rojstno mesto
  • natánčen (-čna -o) adj. esatto, preciso, minuzioso, scrupoloso, accurato; circostanziato; meticoloso:
    učitelj je pretirano natančen il maestro è troppo scrupoloso
    natančen kot stroj preciso come una macchina
    natančna analiza analisi accurata, minuziosa
    natančen naslov indirizzo esatto
    natančno poročilo resoconto circostanziato
    natančen strel tiro calibrato
    natančen pregled disamina; ekst. vaglio
    natančna analiza ekst. radiografia
    natančna razčlenitev pren. anatomia
  • natánko adv.

    1. esattamente, precisamente, proprio:
    natanko tako se je zgodilo è successo proprio così

    2. minuziosamente:
    stvari ni treba jemati tako natanko non prendere la cosa alla lettera