Franja

unten spodaj; hier unten tu spodaj; dort unten tam spodaj; weiter unten še naprej (navzdol); von unten od spodaj; nach unten navzdol; von oben bis unten od nog do glave; unten durch sein bei jemandem opleti (er ist ... oplel je)

ūnus 3, gen. ūnīus, dat. ūnī (stlat. oinos, oenus) (prim. gr. οἴνη enka na kocki, οἰνός = got. ains = stvnem. in nem. ein, sl. eden, umbr, ūnu = unum; z drugo pripono skr. ḗ-kaḥ eden, gr. οἶος [iz οἶ(Ƒ)ος] edin, sam)

1. kot num. eden, en, edin, edini; po svojem pomenu večinoma v sg.: Pl. idr., non solum unum actum, sed totam fabulam conficere Ci., unā nocte L., vix una sospes navis H.; partitivno razmerje se v klas. lat. izraža le s praep.: unus ex militibus, e filiis C., unus ex Curiatiis L., unus ex fortunatis hominibus Ci., unus de magistratibus Ci.; pesn. in poznolat. s partitivnim gen.: unus natorum Priami V., principum unus L., unus eorum pontium C., unus multorum H. = unus e (de) multis Ci. eden izmed mnogih, navaden človek, vsakdanjež (toda: es unus ex multis Plin. iun. ne godi se ti bolje kot večini ljudi); začenjajoč vrsto, vrstni red: partes tres, quarum unam incolunt Belgae, alteram Aquitani, tertiam Celtae C., unum, alterum, tertium annum Ci., unam (sc. partem) … aliam (redko!) … tertiam C., dies unus, alter, plures Ci., unus et alter dies Ci. en dan ali dva, unā ex parte … alterā ex parte C., uno alterove ictu L.; subst. m: unus et (atque, aut, vel) alter eden in (ali) drugi; z oslabljenim pomenom: Ter., Iuv. idr., amici … de multis unus et alter erant O. le kaka dva, le nekoliko (njih), unus dicenti aut alter adstitit T. eden ali drug(i) poslušalec, le nekaj poslušalcev, unus aut summum alter Ci. ep. eden ali kvečjemu dva, unus post alterum Aur. drug za drugim; uno plus Etruscorum cecidisse L. za enega moža več, en mož več; ad unum omnes ali omnes ad unum C., Ci., L. vsi do zadnjega (moža, pa tudi ta še z njimi) = vsi skupaj, vsi brez izjeme; pesn. v istem pomenu tudi samo ad unum: Luc. fr., Ci. idr., exosus ad unum Troianus V.; tudi: omnes cum uno Gell.; subst. n.: unum est, quod me perturbat Ci., unum sustinere pauci possunt, utrumque nemo Ci.; poseb.: in unum omnes cogere S., L. ali contrahere L. ali convocare, convenire S. ali venire, coire V. na en kraj, na enem kraju ali mestu, skupaj, sarcinas in unum conicere L. na en kup, fluvius dilapsus in unum confluit Ci., in unum fundere Col.; v zvezah z drugimi števniki: unum et viginti annos Ci., uno et octogesimo anno Ci.; pl. se uporablja le α) pri subst., ki so pl. tantum: Ter., Varr., Val. Fl. idr., unae decumae Ci., in una moenia convenere S., una castra facta ex binis C., ubi unae atque alterae scalae comminutae S.; pesn.: una excidia V. enkratna pogibel. β) pri razvrstitvah: uni … alii eni … drugi, uni … alteri … tertii eni … drugi … tretji.

2. occ.
a) edin(i), samo en, samo eden, en sam, sam: Pl., Ter. idr., una spes C., una salus V., cui uni fidem habebant N., uno aditu relicto S., mulieres nuptae praeter unam Isidori filiam Ci., Pompeius plus potest unus quam ceteri omnes Ci., tu unus adulescens universum ordinem prohibuisti Ci., non unius agri, sed totius Siciliae calamitatem cognoscere Ci.; okrepljeno: Cicero ad haec unum modo respondit C., classis incolumis erat, unā tantum navi perforatā L.; tudi: unus est solus inventus Ci.; pogosto se unus sloveni z adv. samo, le, zgolj: hoc in unā virtute positum est Ci., unā celeritate praestare C., obtutu haeret defixus in uno V.; subst.: unus (sam) omnem omnium potestatem possidebat Ci., unus pro omnibus, una pro cunctis V., unum queri C.; pl. poseb. pri imenih ljudstev: uni ex omnibus Sequani C., Ubii, qui uni miserant C.; tudi: sequere me tres unos passūs Pl.; unus z nedoločnimi zaimki ali nedoločnimi števniki = posamezen, poedin: utilitati omnium plus quam unius alicuius consulit Ci., quibus si unum aliquod in te cognoveris Ci., aliquis unus (gr. εἷς τις) pluresve Ci., nec quisquam unus L. in noben posameznik, unum quodlibet probare Ci., quivis unus Ci. ali unus quivis Varr., unus quidam Ci., unus quilibet ali quilibet unus L., unum quidquid Kom., Lucr., nemo unus, nullus unus Ci. idr. noben posameznik, unum signum ex maximo numero nullum habere Ci. prav nobenega, nihil unum L. nič posameznega, prav nič; poseb. pogosto ūnusquisque, ūnaquaeque, ūnumquidque in ūnumquodque (pisano tudi ločeno ūnus quisque itd.) vsak edin, vsak posamezen, sleherni, vsak, vsakdo: unusquisque opiniones fingebat C., nostrum unumquemque norunt Ci.; metaf. unus edin = ki mu ni enakega, brezprimeren, preizvrsten, izvrsten, odličen, pred vsemi drugimi: simulacrum Cereris unum e sacrario auferendum curavit Ci. oni edini … kip, ki mu ni para, nemo de nobis unus excellat Ci., civitas, quae tibi una in deliciis fuit Ci., adiuro Stygii caput fontis, una superstitio … V.; okrepljujoč pri superl. = zelo, dokaj, daleč, kar, med vsemi, izmed vseh: unus ei fuit carissimus N., civis unus acutissimus Ci., non cum uno gladiatore nequissimo L., iustissimus unus qui fuit in Teucris V., unus omnium loquacissimus Ci., unus omnium ad dicendum maxime natus Ci.; prim.: cum unus in civitate maxime floreret N., eam unam rem maxime ratus conciliaturam L.; opisano: felix una ante alias virgo V.; pri komp.: quis unus fortior fuit? Ci., quam (sc. Carthaginem) Iuno fertur terris magis omnibus unam coluisse V., sagacius unus odoror H.
b) isti, en in isti, prav tisti: Pl., Ap., Fl., Iust. idr., omnis una manet nox H., honos (labor) omnibus unus V., vox (mens) omnibus una V., qui unum imperium unumque magistratum cum ipsis habeant C., duobus in locis uno consilio bellum gerere Ci., uno tempore Ci., C., N., omnes uno ordine habere V. z vsemi ravnati enako; pogosto v reklu omnes uno ore vsi enoglasno, vsi v en glas, vsi soglasno: ceteri omnes uno ore auctores fuere Ter., de utilitate omnes uno ore consentiunt Ci., unoque omnes eadem ore fremebant V.; unus okrepljen z idem: H., Plin. iun. idr., exitus unus et idem Ci., uno eodemque partu V., verset multis modis eandem et unam rem Ci.; subst. n.: omnes sentiunt unum atque idem Ci., restat, ut omnes unum velint Ci.; v pl.: in unis aedibus, unis moribus Ci.

3. metaf. (redko) kot pron. indefinitum neki, kàk(šen): Pl., Ter., Iust. idr., unus pater familias Ci., ut iudicem unum Ci., unus caprimulgus aut fossor Cat. kateri(si)bodi, kar prvi; kot subst. m nekdo: tradit uni O., rapta ab uno tuba Suet. — Od tod adv. abl. sg. f. ūnā skupaj, in sicer

1. krajevno na istem mestu, skupaj, pri kom, poleg, zraven koga, s kom (vred): Ter., domi una eruditi Ci., cum veheretur in raedā, una (poleg njega, pri njem) sedebat uxor Ci., una fui (bil sem poleg), testamentum simul obsignavi cum Clodio Ci., stabat una O. poleg, zraven, si in Italiā Pompeius consistit, una erimus Ci. z njim; tako tudi: ostendit cives Romanos, qui una erant C., ex his, qui una Cirtam profugerant, duos delegit S., Fabius centurio quique una murum accenderant C., quod una erant Macedones complures N., una ludos spectare, una cenare H., pecus et domos volvere una H. s seboj, una esse cum aliquo C. biti pri kom, s kom, una ire cum amicā in viā Ter.; pesn.: Pallas … una (sc. cum Euandro) … pauperque senatus tura dabant V.; una v zvezi s simul: una simul Pl. ali simul una Pac. fr., Pl., una mecum simul Pl., mecum una simul Ter., una simul cum suo vicino Pl.

2. časovno obenem, hkrati, skupaj, sočasno: pugnatur una omnibus partibus C., pereant amici, dum inimici una intercidant Ci., amores una cum praetextā ponere Ci., haec vobiscum una consul agam S.

Opomba: Pesn. gen. sg. ūnĭus: V., H., Lucr.; predklas. gen. ūnī: Pl.; tudi Cat.; dat. m ūnō: uno operario Varr.; dat. f unae: unae fibulae Ca.; voc. ūne: Pl. fr. ap. Prisc., Cat., Aug.

unwrung [ʌnrʌ́ŋ] pridevnik
neožet (perilo); neizcejèn

our withers are unwrung figurativno to se nas ne tiče, to nas pušča hladne; obdolžitve nam ne gredo do živega

up² [ʌp] pridevnik
ki gre (vozi) gor; ki vodi proti (glavnemu) mestu; višji; s tendenco navzgor; pokonci; vzšel (sonce); narasel (reka); živeč v notranjosti (dežele)
pogovorno razburjen; končan; enak(ovreden)

the up coach kočija, ki vozi navkreber
up line železnica proga, ki vodi proti (glavnemu) mestu
up platform peron za vlake v mesto
up stroke tanka črta pri (pisanih) črkah
the up train vlak, ki vozi proti (glavnemu) mestu, v London
1 d up povišana (cena) za 1 peni
up and doing before day pogovorno že pred dnevom na nogah
already up and about pogovorno že (zopet) na nogah
to be up late dolgo čuti, bedeti
to be high up in school biti med najboljšimi v šoli
he is up in this subject v tem predmetu je on na višini, je dobro podkovan
to be up with the lark figurativno zelo zgodaj vsta(ja)ti
to be up against a hard job pogovorno stati pred težko nalogo
to be up against opposition naleteti na odpor
to be (had) up for pogovorno biti pozvan pred sodnika zaradi
to be one up šport biti za točko boljši
up for pripravljen za
to be up for election biti na volilni listi
to be up biti na čelu
to be up in years biti že v letih
to be up for examination opravljati (delati) izpit
to be up for sale biti naprodaj
to be up for trial biti (stati) pred sodiščem; obravnavati se
the fire is up ogenj plamti, plapola
the game is 10 points up igra se do 10 točk
the game is up igre je konec (tudi figurativno)
he is still up with his competitors še vedno je dorasel svojim tekmecem
how are you up for cash? pogovorno kako si (kaj) pri denarju?
the hunt is up lov je odprt
it's all up (ali sleng U.P.) with him z njim je konec
his temper is up razburjen je
the storm is up navtika vihar besni
Parliament is up parlament je končal zasedanje
time is up čas je potekel
there's much money up on this game pri tej igri gre za velike vsote
what's up? pogovorno kaj pa je?, kaj se je zgodilo?
prices are up cene se dvigajo
school is up pouk se je končal
I was up at six bil sem pokonci ob šestih

úpati esperar (da que subj) ; confiar

upam, da prideš espero (ali confío en) que vengas
upam takó así lo espero
upati je es de esperar
do zadnjega upati confiar (ali no perder la esperanza) hasta el último momento
upajmo na najboljše tengamos confianza
upati na boljše čase esperar tiempos mejores

úpati si to dare, to venture; to risk

upam si reči, da... I venture to say that...
ni si upal odpreti ust he dared not open his mouth, he dared not speak a word
ne upa si to napraviti he dare not (ali does not dare to) do it
upal si je predaleč ven na jezero he ventured too far out on the lake

upírati se to resist (komu someone); to offer (ali to put up) resistance; to oppose; to be reluctant

upírati se se skušnjavi to resist a temptation
upírati se se mrazu to resist frost
upira se mi (studi se mi) it disgusts me
mleko se mi upira I loathe milk
upira se mi, da bi to storil I am reluctant to do it

upokojítev jubilación f

pravica do upokojitve derecho m a jubilación (ali voj a retiro)

uporab|a¹ ženski spol (-e …)

1. die Verwendung
način uporabe die Verwendungsweise
namen uporabe der Verwendungszweck
področje uporabe der Verwendungsbereich
možnost uporabe die Verwendungsmöglichkeit
možnosti uporabe množina Verwendungsmöglichkeiten množina, die Verwendungsbreite
ponovna uporaba die Wiederverwendung
za posebno uporabo zur besonderen Verwendung (z.b.V.)

2.
za enkratno uporabo Einmal-, Einweg-, Wegwerf-
(brisača das Einmalhandtuch, brizgalka die Einwegspritze, posoda das Wegwerfgeschirr, steklenica die Einwegflasche, Einmalflasche, Wegwerfflasche)
za večkratno uporabo Mehrweg-
(steklenica die Mehrwegflasche)

3. medicina die Anwendung
način uporabe Anwendungsweise
področje uporabe za zdravila: der Anwendungsbereich
za zunanjo uporabo zdravilo: äußerlich

4. (raba) der Gebrauch (osebna/zasebna Privatgebrauch, orožja Waffengebrauch, strelnega orožja [Schußwaffengebrauch] Schusswaffengebrauch)
pravica do uporabe das Gebrauchsrecht
vzeti iz uporabe außer Gebrauch setzen
začetek uporabe tehnika die Ingebrauchnahme
biti v uporabi in Gebrauch sein
ne biti v uporabi außer Gebrauch sein
za uporabo für den Gebrauch
pripravljen za uporabo gebrauchsfertig
namenjenost za uporabo die Gebrauchsfunktion
navodila za uporabo stroja, naprave: die Gebrauchsvorschrift, Gebrauchsanweisung, Gebrauchsanleitung

5. besed: der Gebrauch, die Verwendungsweise

uporab|a² ženski spol (-e …)

1. (uporabljanje) die Benutzung (kuhinje Küchenbenutzung); (uživanje, izkoriščanje) die Nutzung (tal Bodennutzung, večkratna Mehrfachnutzung)
pravica do uporabe das Benutzungsrecht, Nutzungsrecht
pristojbina za uporabo die Benutzungsgebühr
(cest Straßenbenutzungsgebühr)
za lastno uporabo eigengenutzt

2. (izraba) die Verwertung, Verarbeitung (ostankov Resteverwertung, ponovna Wiederverarbeitung, Wiederverwertung)

3.
brezplačna uporaba učbenikov die Lernmittelfreiheit

4.
uporaba nasprotno namenu/nenamenska uporaba die Zweckentfremdung

5.
dati dovoljenje za uporabo (etwas) freigeben

upornost¹ [ó] ženski spol (-i …) (kljubovalnost) die Widerspenstigkeit, Widersetzlichkeit, Aufsässigkeit, Renitenz; (volja do upora) der Widerstandswille
| ➞ → vztrajnost, neomajnost

upravičen¹ (-a, -o) berechtigt (edino alleinberechtigt, do obstoja daseinsberechtigt, existenzberechtigt, do udeležbe teilnahmeberechtigt, za prevzemanje empfangsberechtigt, vzgajati erziehungsberechtigt, zahtevati dajatve leistungsberechtigt)
volilno upravičen wahlberechtigt, stimmfähig
biti upravičen berechtigt sein (zu), das Recht haben (zu), (imeti pooblastilo) befugt sein

upravíčen legitimate, righteous, authorized, entitled (do to); justifiable; justified

upravíčeno upanje a legitimate hope
upravíčena zahteva a righteous claim
biti upravíčen za, do... to have a right to...
ni upravíčen, da to dela he has no right to do it
čisto upravíčeno to dela he is justified in doing so

upravíčen autorisé, habilité à (faire quelque chose), qui a le pouvoir de (ali le droit de, qualité pour) , compétent, justifié, juste, légitime, fondé en droit

biti upravičen do česa, za kaj être autorisé (ali habilité) à faire quelque chose, avoir le droit de faire quelque chose, avoir qualité pour faire quelque chose
biti upravičen voliti avoir le droit de vote

upravíčen justo; justificado

upravičen do, za con derecho a
upravičeno upanje esperanza f fundada
upravičena zahteva reclamación f justa
upravičena pritožba queja f justificada
upravičeni interesi intereses m pl legítimos
biti upravičen za tener el derecho de (inf), tener derecho a (inf), estar autorizado para (inf)
upravičeno justificadamente; con justo título

upravičeváti (-újem) | upravíčiti (-im) imperf., perf. autorizzare; legittimare; giustificare, fondare:
upravičiti svojo zahtevo fondare, legittimare la propria richiesta
to vas ne upravičuje do maščevanja ciò non la autorizza alla vendetta, a cercare vendetta

upshot [ʌ́pšɔt] samostalnik
izid, končni učinek, konec, zaključek

in (ali on) the upshot konec koncev
to the upshot do konca
what will be the upshot of it (all)? kako se bo (vse) to končalo?

úra (čas) hour; (žepna) watch; (stoječa, stenska, stolpna) clock; (namizna) timepiece

úra budilka alarm clock
peščena úra sand glass
sončna úra sundial
cerkvena úra church clock
úra z nihalom pendulum clock
zapestna úra wristwatch
ladijska úra chronometer
úra štoparica stopwatch
policijska úra curfew
konične úre rush hour
huda úra thunderstorm
učna úra lesson
proste úre free (ali spare) hours pl
smrtna úra the hour of death, dying hour, last hour
v zgodnjih úrah in the small hours
úra X vojska zero hour
v teku ene úre, v manj kot eni úri in less than an hour, within an hour
o úre do úre from hour to hour
prav ob tej úri at this very hour
po moji úri by my watch
pol úre half an hour, a half hour
pred pol úre half an hour ago
5 milj na úro 5 miles per hour, 5 miles an hour
vsake tri úre every three hours
več kot eno úro over one hour
ob tej úri at the present time, ZDA presently
polni, celi 2 úri for two hours at a stretch (ali pogovorno on the trot)
dobro úro a good hour
ob 12. úri at 12 o'clock, at noon
v smeri kazalca úre clockwise, (v nasprotni) anticlockwise
jermenček za zapestno úro watch strap, strap for wristwatch; (wrist) watch band; strap (ali cord, link, expansion) band
verižica za úro watch chain, (pri telovniku) watch guard
kolesje úre movement of a watch
ohišje úre clock case
vzmet úre watch spring
utež pri úri clock weight
kazalec úre hand
kazalec sončne úre gnomon
številčnica úre dial
tovarna úr clock factory, watch factory
trgovina z úrami clock trade, watch trade, trade in clocks and watches
koliko je úra? what time is it?, what's the time?, (redko) what o'clock is it
úra je 5 it is five o'clock
četrt na šest je it is a quarter past five
pol šestih je it is half past five
tri četrt na šest je it is a quarter to six
na moji úri je tri it is three by my watch
ob kateri úra? at what time?
je ta úra prav? is that clock (tvoja zapestna úra your wristwatch oziroma pogovorno watch) right?
on je točen kot úra he is as regular as clockwork
moja úra je točna my watch keeps perfect time
dobrih 5 úr je do mesta it's a good five hours to the town
moja úra gre dobro my watch is a good timekeeper
moja úra ne gre (se je ustavila, se je iztekla) my watch is not going (has stopped, isn't working)
moja úra je pokvarjena there is something wrong with my watch
navijte svojo úro! wind up your watch!
moja úra je navita my watch is wound up
úra bíje the clock strikes (oziroma is striking)
úra bo zdajci (od)bila 11 the clock is just about to strike eleven
úra je odbila 7 the clock has struck seven
odbila mu je zadnja úra his last hour is come
moja úra prehiteva my watch is fast (ali gains, is gaining)
moja úra zaostaja my watch is slow (ali loses, is losing)
vprašati koliko je úra to ask the time
naravnati (regulirati) úro po... to regulate (ali to set) one's watch by...
držati se rednih úr to keep regular hours
letalo je doseglo poprečno 450 milj na úro the plane averaged 450 miles an hour
dajati angleške úre (= lekcije) to give English lessons
to úro je treba naviti this clock needs winding up (ali rewinding)
moja úra je potrebna popravila my watch needs repairing
razmakniti konične úre (da ni navala na avtobuse itd.) to stagger office hours
rana úra zlata úra early to bed and early to rise makes a man healthy, wealthy and wise
delati 24 úr brez prekinitve (noč in dan) to work around the clock

úra (časovno) heure ženski spol

žepna ura montre ženski spol de poche
zapestna ura montre-bracelet ženski spol
stenska ura, z nihalom pendule ženski spol
stolpna ura horloge ženski spol
električna ura horloge électrique
peščena ura sablier moški spol
sončna ura cadran moški spol solaire
ura štoparica chronomètre moški spol
kilovatna ura kilowatt-heure moški spol
kontrolna ura enregistreur moški spol de temps
merilna ura (tehnika) indicateur moški spol, cadran moški spol, comparateur moški spol
glasbena ura leçon ženski spol de musique
govorilna ura heure d'audience, (pri zdravniku) heure des consultations
huda ura violent orage, tempête ženski spol
policijska ura (za lokale) heure de clôture (des cafés, des restaurants, etc.)
rana ura heure matinale
rana ura, zlata ura heure du matin, heure du gain; le monde appartient à ceux qui se lévent tôt
ura slovesa heure des adieux
smrtna ura heure de la mort, heure suprême, dernière heure
telovadna ura leçon de gymnastique
učna ura leçon ženski spol, cours moški spol, classe ženski spol
zlata ura montre en or
koliko je ura? quelle heure est-il?
ura je ena il est une heure
ura je pol dveh il est une heure et demie
ura je (točno) dve il est (exactement) deux heures; il est deux heures (précises)
ura je četrt na tri il est deux heures et quart
ura je tričetrt na štiri il est quatre heures moins le quart
ob kateri uri? à quelle heure?
ob petih à cinq heures
pol ure une demi-heure
poldruga ura une heure et demie
ob vsaki uri à toute heure
na dve uri, vsaki dve uri toutes les deux heures
vsako uro toutes les heures
od ure do ure d'heure en heure, d'une heure à l'autre
trikrat na uro trois fois par heure
ura prehiteva (zaostaja) za 10 minut la montre (la pendule. .) avance (retarde) de dix minutes
naravnati uro mettre la montre (la pendule …) à l'heure, régler la montre
naviti uro remonter la montre
pogledati, koliko je ura regarder l'heure, familiarno consulter sa montre
ura se je ustavila la montre (s')est arrêtée
vprašati koga, koliko je ura demander l'heure à quelqu'un
priti natanko ob uri arriver à l'heure précise (ali tapante)

úra (čas) hora f ; reloj m

žepna (zapestna, stenska, namizna, z nihalom, stolpna) ura reloj m de bolsillo (de pulsera, de pared, de sobremesa, de péndola, de torre)
štoparica cronómetro m
električna, peščena ura reloj eléctrico, de arena
sončna ura reloj de sol, (vertikalna) cuadrante m solar, (vodoravna) gnomon m
kilovatna ura kilovatio-hora m (kW/h)
konrtrolna ura reloj m registrador
merilna ura reloj de medición; contador m
vodna ura reloj de agua, clepsidra f
govorilna ura hora(s) f (pl) de consulta
huda ura tormenta f
ordinacijska ura hora f de consulta
policijska ura (za lokale) hora f de cierre
rana ura hora f matinal (ali de mañana)
rana ura, zlata ura a quien madruga, Dios le ayuda
smrtna ura hora f de la muerte, hora f suprema, última hora
uradne ure horas f pl (hábiles) de oficina
pevska (glasbena) ura lección f de canto (de música)
telovadna ura lección f de gimnasia
koliko je ura? ¿qué hora es?
ura je ena es la una
ura je pol dveh es la una y media
ura je (točno) dve son las dos (en punto)
ura je pet po moji uri por mi reloj son las cinco
ura jc četrt na šest son las cinco y cuarto
ura je tričetrt na šest son las seis menos cuarto
ob kateri uri? ¿a qué hora?
ob petih a las cinco
pol ure media hora
poldruga ura hora y media
ure in ure (durante) horas interas
vsaki dve uri cada dos horas
od ure do ure de una hora a otra
vsako uro (a) cada hora
dvakrat na uro dos veces por hora
ura prehiteva el reloj adelanta (ali va adelantando)
ura zaostaja (za pet minut) el reloj atrasa (de cinco minutos)
pogledati na uro mirar la hora
naravnati uro arreglar el reloj
naviti uro dar cuerda al reloj
priti natanko ob uri venir a la hora en punto
vprašati koga, koliko je ura preguntar a alg la hora