Franja

ob-tingō -ere -tigī (ob in tangere)

I. trans. dotakniti se česa, zadeti ob kaj: mustulentus aestus nares obtigit Pl. fr. ap. Non. —

II. intr.

1. pripasti (pripadati), v delež priti, kot delež pripasti (pripadati) komu, doleteti koga: Pl., Vulg. idr., quod cuique obtigit, id teneat Ci.; z inf.: nulli sapere casu obtigit Sen. ph.; occ. po žrebu pripasti (pripadati), kot delež pripasti (pripadati), v delež priti komu: mihi obtinget sors Pl., quibus sors obtigisset Suet.; poseb. kot publicistični t.t. o žrebu pri oddajanju služb: quaestor (sc. Cato) obtigit Africano consuli N., consularis tibi obtigit Ci., consulatus obtigit tibi Suet., alicui sorte obtingit provincia aquaria Ci., tibi sorte obtigit, ut ius diceres Ci.

2. primeriti (primerjati) se komu, zade(va)ti koga, (z)goditi, dogajati se komu: Ter., si quid obtigerit, aequo animo moriar Ci., vir et uxor iuraverant, ut, si quid alteri obtigisset, alter moreretur Sen. rh., constitit talem ei mortem paene ex sententiā obtigisse Suet.

ob-veniō -īre -vēnī -ventum (ob in venīre) „nasproti priti, srečati“

1. hote priti, prispeti kam, znajti se kje: in tempore pugnae obveniam L.

2. metaf.
a) zgoditi se, prigoditi se, dogoditi (dogajati) se, primeriti (primerjati) se, pripetiti se, naključiti se: quaecumque obvenissent Suet., occasio haec, quae obvenit Pl., irae explendae obvenit occasio Cu., vitium obvenit consuli (pri avspicijah) L., id obvenit vitium, quod … Ci.
b) v delež priti, pripasti (pripadati) komu: Pl., Iust., Suet. idr., fundus mihi hereditate obvenit Varr., quibus eae partes ad defendendum obvenerant C., provincia alicui (sc. sorte) obvenit Ci., L., iudices obvenerunt Ci., hereditas alicui obvenit Plin. iun.

ob-viam, adv. (ixpt. ob in viam = „na poti“ =) na(s)proti, večinoma pri glag. premikanja ire, se ferre, procedere, venire, mittere idr.: N., Iust., Vitr., Suet. idr., obviam fit ei Clodius Ci. sreča ga, proficisci C., o. occurrere L., o. dari Ter. ali esse Pl. srečati, o. dari alicui L. na met (na doseg) priti komu, aliquem forte habere o. Gell. slučajno srečati koga; pren.: o. (alicui) esse pri roki biti (komu): in comitio estote o. Pl., pa tudi = v napoto biti komu, ovirati koga: tibi nulla aegritudo est animo o. Pl. Poseb. obviam ire alicui

1. na(s)proti iti (hoditi) komu, sreč(ev)ati koga: N., Suet., hostibus S., mercede conducti candidatis o. eunt Ci.

2. metaf.
a) nasproti se postaviti (postavljati), postaviti (postavljati) se po robu, upreti (upirati) se, kljubovati: temeritati, irae L., cupiditati hominum Ci., periculis S.
b) priskočiti, priti (prihajati) na pomoč, odpomoči, odvrniti (odvračati), onemogočiti (onemogočati), preprečiti (preprečevati): infecunditati terrae o. iit quantum poterat T., nullis plebis scitis (abl.) obviam itum fraudibus T., timori T.; abs.: ni Caesar o. isset T.

occursus -ūs, m (occurrere)

1. sreč(ev)anje, srečavanje: Plin., Plin. iun., Suet., Amm., luporum O., alicuius occursum vitare (declinare) T. izogniti (izogibati) se, umakniti (umikati) se pred kom, vacuae occursu hominum viae L. pota, na katerih ne srečuješ ljudi, velut numinis occursu stupefactus Sen. ph., contractā ex occursu rixā Vell. pri srečanju, philologiae occursibus non interesse M.; metaf.: fraterni occursūs (sc. solis) Sen. ph., stipitis occursu O. zadetje, spotik ob …

2. hiter prihod, prihitevanje, pritekanje: occursu militum (od priteklih vojakov) obsaeptum esse L., occursu satellitum inhiberi Cu., o. fratrum Cu., omnium hominum Vell.

Ochse, der, (-n, -n) vol; die Ochsen hinter den Pflug spannen konja pri repu sedlati

ocrea¹ -ae, f ščitnik za nogo, golenski oklep, golenják: Varr., Isid.; večinoma v pl.: Ci., L., V., Plin., Petr., Iuv., Stat., Ap., Veg., Lamp., Fest.; pri lovcih = dokolenke, golenice, gamaše, povoji: V. (Moret.).

Ocriculum -ī, n Okríkul, mesto v južni Umbriji ob Tiberi (zdaj razvaline pri trgu Otricoli): L., T., Plin. iun., Aur. — Od tod adj. Ocriculānus (Otriculānus) 3 okríkulski, okrikulánski (otrikulánski): Ci.; preb. Ocriculānī -ōrum, m Okrikuláni (Otrikuláni): L., Plin.

octāvus 3 (octō, prim. gr. ὄγδοος) osmi: pars Ci., legio C., hora C. = ob dveh popoldne, ordines C. 8. legijska kohorta, ōctavo decimo aetatis anno T., sapientum octavus H. osmi (= novi modrec k znani sedmerici), ager efficit cum octavo (sc. grano) Ci. rodi osmerno, octavo (sc. die) Idus Apriles Col. osmi dan pred aprilovimi idami = 6. aprila, octavo ali in octavo (sc. libro) Aeneidos Aus., Prisc. v 8. knjigi, v 8. spevu, ad octavum (sc. lapidem) T. pri 8. miljskem kamnu (miljniku) = 11,7 km od Rima; adv. octāvum osmič: o. tribuni retecti L.; subst. octāva -ae, f

1. (sc. hora) osma ura = ob dveh popoldne: Iuv., Mart.

2. (sc. pars) osmi del, osmina (kot davek): Auct. b. Afr., Cod. I.

oculus -ī, m. (demin. iz *ocus; indoev. kor. *Hoku̯- gledati; prim. skr. ákṣi oko, gr. ὄσσε oči, ὀφϑαλμός oko, h glag. ὁράω fut. ὄψομαι videl bom, pf. ὄποπα videl sem, ὄμμα iz *ὄπμα oko, ὄψ vid, lit. akìs oko, let. acs, sl. oko, menda tudi got. augō in stvnem. ouga = nem. Auge, ang. eye; prim. še sl. okno)

1. oko: Pl., O., V., Ca., Plin., Sen. ph., Sen. rh. idr., oculi acres, oculi aperti Ci., oculis cernere N. s svojimi očmi, na svoje oči, oculis captus Ci. slep, captus altero oculo Suet. na eno oko slep, in (sub) oculis alicuius C., L. = ante oculos alicuius L. pred očmi koga, metaf. vpričo koga, in oculis esse C. vsem (ljudem) viden (na očeh) biti, o krajih = biti pred očmi, viden biti: O., T.; pren. = pred očmi biti: L. idr., esse in oculis alicuius ali alicui Ci. zelo ljub biti komu, zelo priljubljen biti pri kom, esse ante oculos Ci. pred očmi (na očeh) biti, viden biti, ante oculos esse alicui Plin. iun. biti komu pred očmi (pren.), non libenter esse ante oculos suorum civium N. nerad bi(va)ti pred očmi svojih sodržavljanov; in oculis ferre aliquem Ci. prav veliko staviti na koga, imeti koga pri srcu; meton. vidna moč, vid, pogled: Suet., oculos perdere Ci. = amittere oculos C. ali oculum Ci. ali visum oculorum Plin., veloci oculo percurrere Pl. s hitrim pogledom, ex oculis abire L. iti izpred oči, oculis subicere Ci. dati videti, abesse ab oculis fori et curiae Ci. ne (pri)kazati se ljudem na forumu in v kuriji, procul ab oculis L.

2. metaf.
a) „oko“, „punčica“, „biser“ = kaj izvrstnega, imenitnega: (sc. Corinthum et Carthaginem) illos oculos orae maritimae effodere Ci., ex duobus Graeciae oculis (= Sparta in Atene) alterum emere Iust., oculus mundi O. (o soncu), oculi stellarum Plin., sol et luna, duo mundi, ut ita dicam, clarissimi oculi Hier.; kot ljubkovalna beseda: ocule mi! Pl. moje „očesce“, („moja punčica“)!
b) oko na leopardovem kožuhu ali na pavovem repu: breves macularum oculi Plin., male lise, podobne očesom, pavonum caudae oculi Plin.
c) oko = brst, popek: Col., Plin., nec modus inserere (vcepljati) atque oculos imponere (delati popke) simplex V.
d) gomolj na koreninah trsa idr. rastl.: arundinis Varr., Col., Plin.
e) bot. sicer rast. aizoon maius: Plin. (25, 160).
f) kot arhit. t.t. „polževo oko“ na jonskih stebrih: Vitr.

òčinjī -ā -ē očesni: -a bolest; tako mi -eg vida! zaklinjam se pri vidu svojih oči!

ȍdadžija m (gr. odé) pesnik od (iron. v 1. pol. 19. st. pri Srbih)

odbíti repousser, refouler ; (odkloniti) refuser ; (odbraniti pri mečevanju) rabattre ; (odšteti) déduire, décompter ; fizika (svetlobo, zvok) réfléchir, refléter, renvoyer, (se) répercuter , (toploto) réverbérer

osorno koga odbiti repousser quelqu'un avec brusquerie
gladko odbiti refuser tout net
odbiti prošnjo refuser (ali repousser) une demande
odbiti napad, sovražnika refouler (ali repousser, rejeter) une attaque, l'ennemi
odbiti udarec parer le coup
odbiti žogo proti tlem (pri tenisu) rabattre la balle (au tennis)
odbiti svoje stroške déduire ses frais
elektroni se odbijajo les électrons se repoussent
zid odbija zvok le mur répercute le son
zidovi odbijajo sončno toploto les murs réverbérent la chaleur solaire
odbiti se (se) répercuter; rebondir, ricocher
kamen se je odbil od zidu la pierre a ricoché sur le mur
žoga se je odbila la balle a rebondi
ura je odbila 5 l'horloge a sonné le coup de 5 heures
ko ura odbije deset au coup de dix heures

odd¹ [ɔd] pridevnik (oddly prislov)
odvečen; lih, neparen, presežen, brez para, nadštevilen; priložnosten, prigoden; čuden, nenavaden, čudaški

an odd fish (ali fellow, stick) čudak
odd jobs priložnostni opravki, drobna dela
odd man priložnostni delavec
the odd man človek z odločilnim glasom (pri enakem številu glasov)
odd man out človek, ki je ostal brez para
odd and even igra na par in nepar
at odd moments (ali times) priložnostno, tu in tam
odd number liho število
odd months meseci, ki imajo 31 dni
odd years leta z lihim številom dni
twenty odd years nekaj čez dvajset let
it cost 5 pounds odd stalo je nekaj nad 5 funtov
ekonomija odd lot slab borzni zaključek; ameriško malenkostna množina

odeur [ɔdœr] féminin vonj, duh; fluid, sloves, glas

bonne odeur, odeur agréable vonjava, dišava
mauvaise odeur, odeur fétide smrad
il n'est pas en odeur de sainteté auprès de nous ni posebno dobro zapisan pri nas, ne vidimo ga posebno radi

odgóvor answer; reply; response; (redko) return

kot odgóvor na in reply to, in answer to, in response to
duhovit, odrezav odgóvor repartee
oster odgóvor retort, rejoinder
skorajšen odgóvor an early answer
odgóvor z obratno pošto an answer by return (of post)
izmikajoč se odgóvor evasive answer
pritrdilen (nikalen) odgóvor answer in the affirmative (in the negative)
dvoumen odgóvor an equivocal reply
jasen odgóvor a definite answer
odklonilen odgóvor refusal
plačan odgóvor (pri brzojavki) reply-paid (telegram)
dopisnica s plačanim odgóvorom (postal) reply card
brez odgóvora unanswered
plačan odgóvor reply paid
pričakujoč hiter odgóvor awaiting a speedy reply
prosimo za skorajšen odgóvor an early reply will oblige
prosimo za odgóvor the favour of an answer is requested
biti v zadregi za odgóvor to be stumped for an answer
na moj ugovor ni našel odgóvora he could find no answer to my objection
potreben je takojšen odgóvor an immediate reply is necessary
na vse imeti odgóvor to have an answer for everything, never to be at a loss for (ali to be short of) an answer
prosimo čimprejšnji odgóvor please answer by return
nobenega odgóvora ne dobiti, ostati brez odgóvora to get no reply (ali acknowledgment)
ne ostati dolžan odgóvora never to be at a loss for an answer
dajati odgóvor to render an account
(po)klicati koga na odgóvor to call someone to account
na to ne vem odgóvora this I cannot explain

odigráti cesar de jugar

odigrati z lista glas repentizar
on je pri meni odigral (fig) para conmigo él ha concluido
odigrati se ocurrir, suceder, tener lugar
dejanje se odigrava la acción se desarrolla (v X. en X.)

odírati odréti to skin; to flay; figurativno to extort money from, to practise usury, to exact from; to overcharge (koga someone)

pri nas ne odiramo ljudi we never overcharge people

odjekn|iti [é] (-em) strel, eksplozija: zu hören sein; figurativno novica: Widerhall finden
boleče odjekniti pri X X schmerzlich berühren

odklénkati cesser de sonner

odklenkalo mu je c'en est fait de lui, il est perdu, son heure est venue
odklenkalo mu je pri njej (figurativno) il a perdu toutes ses chances auprés d'elle

odkloniti refuser, repousser, rejeter, décliner, renoncer à

odkloniti se s'écarter, s'éloigner de
odkloniti spreminjevalni predlog rejeter un amendement
odkloniti darilo, napitnino, ponudbo, povabilo refuser un cadeau, un pourboire, une offre, une invitation
biti odklonjen pri izpitu être refusé (ali familiarno recalé) à un examen
odkloniti povabilo, ponudbo, čast décliner (ali rejeter) une invitation, une offre, un honneur
odkloniti dediščino renoncer à un héritage (ali à une succession)
odkloniti ponudbo, predlog, prošnjo za poroko repousser une offre, une proposition, une demande en mariage
odkloniti, da bi kaj napravil se refuser à faire quelque chose
gladko odkloniti refuser tout net (ali carrément)
to ni, da bi odklonil(i) cela ne se refuse pas, ce n'est pas de refus