Franja

marljiv pridevnik
1. (o delavnosti) ▸ szorgalmas, szorgos, serényČeprav je bil izjemen garač in marljiv delavec, ni od tega nikoli imel tudi gmotnih koristi. ▸ Habár kőkeményen és serényen dolgozott, ebből sosem származott anyagi előnye.Med, ta sladki naravni pridelek marljivih čebel, je vsestransko blagodejen za zdravje. ▸ A méz, a szorgalmas méhek édes, természetes terméke számos jótékony hatással bír az egészségre. Marljive roke vsakega delavca v tobačni tovarni zvijejo tudi preko 100 cigar na dan. ▸ A dohánygyári munkások szorgos kezei alól akár száznál is több szivar kerül ki naponta.
2. (o dejanjih) ▸ szorgalmas, szorgos, serényŽe lani smo dobre rezultate dosegli s trdim in marljivim delom, ki je letos še bolj profesionalno. ▸ Már tavaly is jó eredményeket értünk el kemény és szorgalmas munkával, idén pedig még inkább professzionális módon dolgozunk.Oče ga je priganjal k marljivejšemu učenju, vendar ni bil tak čudežni otrok, ki gre pri enajstih letih že študirat. ▸ Apja serényebb tanulásra ösztökélte, de nem tartozott azok közé a csodagyerekek közé, akik 11 évesen már egyetemre mennek.Za trud in marljivo vadbo je bil nagrajen, da si je kot mladinec leta 1953 ogledal v Rimu svetovno prvenstvo v orodni telovadbi. ▸ Erőfeszítéseiért és szorgalmas edzésmunkájáért jutalmul még juniorként megnézhette az 1953-as római szertornász-világbajnokságot.

marmo m

1. miner. marmor:
bianco come il marmo snežno bel; pren. bel kot krpa
duro come il marmo pren. trd kot kamen, brezčuten
avere un cuore di marmo pren. imeti kamen namesto srca
scolpire qcs. su marmo pustiti o nečem trajno sled

2. umet. kiparsko delo (v marmorju); knjižno plošča, grob

3. marmornata okrasna plošča

marmor moški spol (-ja …) der Marmor
gladek kot marmor marmorglatt
kamnolom marmora der Marmorbruch
obložen z marmorjem marmorgetäfelt

marmōtta f

1. zool. alpski svizec (Marmota marmota):
dormire come una marmotta spati kot polh

2. pren. zaspane

3. železn. kretnica

Marō -ōnis, m Máron

1. rodbinsko ime pesnika Publija Vergilija: Iuv., Mart., Lact.; pl. Marones apel. = veliki pesniki: Mart. — Od tod adj. Marōnēus 3 Marónov = Vergílijev: Stat. = Marōniānus 3: Stat.

2. (Μάρων) Bakhov spremljevalec in vzgojitelj: Enn., Fulg.; kot podoba na nekem vodometu: Pr.

3. gora na vzhodu Sicilije pri reki Himeri: Plin.

4. delator za časa Tiberija: Sen. ph.

Marrūcīnī (Marūcīnī) -ōrum, m Marukíni, ljudstvo ob jadranski obali ob reki Atern z glavnim mestom Teate (Teāte, zdaj Chieti): Ca., Ci., C., Plin. — Od tod adj. Marrūcīnus 3 marukínski: Plin., Sil., Stat., ager L.; adv. Marrūcīnē (po) marukínsko, pren. = zvesto (ker so bili Marukini znani kot zvesto ljudstvo): Tert.

mars [mars] masculin marec

en mars, au mois de mars v (mesecu) marcu
bière féminin de mars marčno pivo
blés masculin pluriel de mars, les mars jaro žito
Champ masculin de Mars (nekoč) vojaško vežbališče
arriver comme mars en carême gotovo, zanesljivo, neizogibno priti; kot nalašč, kot poklican priti

Mārs, Mārtis, m (star. in pesn. soobl. Māvors, Māvortius, osk. Māmers)

I. Mars, Jupitrov in Junonin sin, sprva božanstvo narave, ki je varovalo polja in črede, eden izmed bogov, imenovanih dii consentes, ki obvladujejo elemente in uravnavajo letne čase (zato se je staro rimsko leto po razdelitvi Marsovega sina Romula začenjalo z marcem [Mārtius], bogu Marsu posvečenim mesecem. Kot staroitalskega boga kmetijstva so ga častili fratres arvales. Mars je tudi zavetnik v vojni, bog vojne in kot Romulov oče praoče Rimljanov. Ko so se ti seznanili z grško mitologijo, so poistovetili Marsa z Aresom; od tedaj v rimskem verstvu prevladuje bojevita moč Marsovega bitja. Tako je lahko C. (Bell. Gall. 6, 17) istovetil galskega boga vojne Heza (Hesus) z latinskim Marsom. Marsu je bilo posvečenih več živali: bik (kot bogu čred), konj (kot bogu vojne), poleg njiju pa še volk in črna žolna; posvečen mu je bil tudi hrast, žrtvovali pa so mu konje in bike: Pl., Ci., L., O., V., H., Macr., P. F. idr. Kot boga poljedelstva in boga čred so ga častili z vzdevkom Mars Silvanus ali M. pater: Ca., kot boga vojne pa z vzdevki M. Gradīvus: L., tudi pater ali rex Gradivus: V. in M. Ultor: Suet. (gl. naštete besede). —

II. meton.

1. vojni (bojni) metež, boj, bitka, spopad: Enn., Hectoreus O. s Hektorjem, parentalis O. bojna igra na čast mrtvemu roditelju, apertus O. boj na planem, Actiacus Plin. pri Akciju, invadere Martem V. začeti boj, Martem accendere cantu V. na boj zanetiti, podnetiti, k boju spodbuditi (spodbujati), razvne(ma)ti, eos (sc. cives) Martis vis perculit, non ira victoriae Ci., suo Marte cadunt O. v boju drug z drugim, v medsebojnem boju (spopadu), femineo Marte cadere O. v boju z žensko; metaf.: Mars forensis O. prepir pred sodiščem, pravda(nje), tožarjenje, veča.

2. način (vrsta) boja ali bojevanja: verecundiae erat equitem suo alienoque Marte pugnare L. = kot konjenik in pešec. Od tod preg.: eam partem explebimus nullis adminiculis (brez tuje pomoči), sed ut dicitur Marte nostro Ci. na svojo roko, sami, brez pomoči, samótež (samotéž), suo Marte res suas recuperavit Ci.

3. bojna sreča, izid boja (bitke, spopada): anceps L., dubius Vell., aequo Marte C., pari Marte Hirt., L., aequato Marte L., incerto Marte T., vario Marte Q., communis belli Mars utramque aciem prostravit L., omnis belli Mars communis Ci. ep.

4. vojna besnost, vojno besnenje: terribili Marte ululare Plin.

5. bojevitost, pogum v boju, hrabrost: si patrii quid Martis habes V., cedant Marti Dorica castra meo O., nec sunt mihi Marte secundi O. in njih hrabrost se ne umakne moji, ni manjša od moje. —

III. metaf. planet (premičnica) Márs: stella Martis Ci., Plin., Hyg., sidus Martis Plin. — Od tod adj. Mārtius 3

1. Mársov, Mársu posvečen: Ap., legio Ci., lupus V., L., proles O. Romul in Rem, miles O. rimski (ker je bil Mars praoče Rimljanov), anguis O. Marsov sin (vse nakaze so po rim. mnenju božjega izvora), Martius mensis (tudi samo Martius) Plin. Marsov mesec, marec, sušec (kot začetek leta posvečen praočetu Marsu), Calendae, Nonae, Idus Martiae Ci. idr., campus Martius Ci., L., Plin. Marsovo polje med severnim Rimom in Tibero, kjer so potekale volitve in je telovadila mladina; pesn.: gramine Martio H. na Marsovem polju.

2. meton. bojevit, vojen, bojevnikov, vojakov, krvav: Penthesilea V., Martius aeris rauci canor V., (h)arena O., Mart. prostor v cirkusu, kjer so se borili gladiatorji, Thebe O. kjer se je veliko bojevalo, Roma O. Marsov ali pa bojeviti, Martio exemplo Plin. po bojevitem zgledu, vulnera V., certamen, bella H. krvav(e), gens ad pulveres Martios erudita Amm. izurjen za vse vojne težave.

3. metaf. Mársov = planeta Marsa: fulgor, quem Martium dicitis Ci. Mārtiālis -e (= Mārtius 1) Mársov: campus O. = campus Martius (toda pri Fest. = plan na griču Celiju), lupi H. Marsu posvečeni, flamen Varr., Val. Max., v pl. samo Martiales Ci. Marsovi svečeniki, ludi Suet. na čast Marsu Ultorju, ki mu je Avgust postavil svetišče.

2. Mársovi legiji pripadajoč: milites Ci. vojaki Marsove legije. Mārtiacus 3 marsovski, vojen, vojaški: stipendia Prisc.

Mārsī -ōrum, m Mársi

1. (= *Mārtiī, prim. Mārs) sabelsko pleme ob Fucinskem jezeru z glavnim mestom Marruvium; gl. Maruvium), odločni nasprotniki Rimljanov do l. 304, ko so z njimi sklenili zavezo. Toda l. 91 so se postavili na čelo rim. italskih zaveznikov, ki so se dvignili zoper Rimljane, ker so jim odrekali rim. državljanstvo, in jim več let delali velike preglavice (od tod Marsicum bellum = bellum sociale). Marsi so bili zelo pogumni, sloveli pa so tudi kot poznavalci zdravilnih zelišč, čarovniki in krotilci (zagovarjalci) kač: C., L., Plin., Fl. Sg. Marsus -ī, m Márs: Ca. (kolekt.), kot praznoveren avgur: Ci. Kot nom. prop. Domitius Mārsus Domicij Mars, priljubljen pesnik za časa Avgusta, Vergilijev, Horacijev in Tibulov prijatelj: O., Mart., Suet. — Od tod adj.
a) Marsicus 3 mársovski: bellum Ci., vinum Mart., pubes Sil., ficus Macr.
b) Marsus 3 mársovski: centuriones Marsi duo C., augur Ci., duellum H., nenia ali voces H. zagovor, čarodejne besede.

2. germansko pleme v severozahodni Germaniji med rekama Lipa (Lippe) in Rura (Ruhr), ki ga je uničil Germanik: T.

martínček (-čka) m zool. lucertola (Lucerta agilis); pren.
greti se na soncu kot martinček stare al sole come le lucertole

martyr -yris, m, f (gr. μάρτυρ) pričevalec, priča, izpovedovalec; od tod „kdor umre kot izpričevalec (izpričevalka) resničnosti krščanske vere“, mučenec (mučenik), mučenka (mučenica): Eccl.

más več, bolj, rajši; še (več); vrhu tega; dalje, dlje, nadalje; matematika plus, in

más acá semkaj, na tej strani
más allá tjakaj, na oni strani
más que več kot; čeprav, dasi
más el embalaje (trg) embalaža posebej
más y más več in več, bolj in bolj, vedno več (bolj)
a más mimo tega, še zraven
a más de razen
a más correr v polnem teku
a más y mejor kar najbolje, izvrstno
a más no poder na vse kriplje, na vso moč
a más tardar najkasneje, najpozneje, najdalje
a cual más za stavo
a lo más kvečjemu, največ
trabaja como el que más (on) dela kot vsak drugi
cuando más kvečjemu, največ
cuanto más..., más... čim več (bolj) ..., tem več (bolj) ...
beber de más preveč piti
hay dos libros de más dve knjigi sta več (čezštevilni)
aquí estoy de más tu sem odveč
¡razón de más! razlog več!
de más a más vrhu tega, še zraven
no más ne več, le; Am le, samo (= nomás)
¡espera no más! (Am) le (po)čakaj!
¡siéntese no más! (Am) sedite, prosim!
ni más ni menos ne več ne manj, prav toliko, prav tako; seveda
nada más drugega nič
nunca más nikoli več
poco más o menos malo več ali manj, približno
por más que... naj še toliko ...
el que más y el que menos oba v enaki meri; vsakdo, vsak otrok
sin más acá ni más allá meni nič tebi nič
sin más ni más brez premisleka, brez nadaljnjega; nenadoma
tanto más cuanto que toliko več (bolj), ker
cada vez más vedno več
Piedro es el que come más Peter največ jé
sabe más que nadie (on) ve več kot vsi drugi
nadie lo sabe más que él nihče tega ne ve bolje kot on
los más (de ellos) večina (njih)
los más de los días večina (največ) dni
son las tres todo lo más ura je kvečjemu tri
poner más cuidada podvojiti vnemo; previdneje ravnati
más bien prej
más tarde o más temprado prej ali slej, enkrat
más tiempo dalj časa
lo más pronto (posible) čim prej
más bien... que prej ... kot
(ni) en lo más mínimo niti najmanj ne
¡(y) no hay más! (in) konec s tem! dovolj (tega)!

mās, maris, m

1. moškega spola, moški (o bogovih, ljudeh, živalih in rastl.), kot subst. moški, mož, pri živalih samec (naspr. femina): Lucr., Q., homines Pl., et mares deos et feminas esse dicitis Ci., teneri mares O. dečki, liberi tres, duo mares Plin. iun. dečka, mares liberi ali liberi mares Lact., bestiae aliae mares, aliae feminae Ci., marem cohibent callosa vitellum H. moški rumenjak (iz katerega bo petelinček) = petelinčka, ure mares oleas O. veje moške oljke, in tiliā mas et femina differunt Plin.

2. metaf. moški = možat, krepek: Tyrtaeus mares animos exacuit H., mares Curii H., male mas Cat. nemoški, mas strepitus Pers. krepka, vzvišena pesem.

Opomba: Abl. sg. -e; gen. pl. nav. marium: Ci., Mel., toda marum: Suet., Ap. Kot adj. tudi n. mare: Ap.

masculīnus 3 (masculus) moški, moškega spola (naspr. feminīnus): membra Ph. moška spolovila, facies Ap., sexus Plin. (o rastl.); metaf. kot gram. t.t. moški, moškega spola: nomina Q. — Adv. masculīnē (kot gram. t.t.) v moškem spolu: Arn.

masculus 3 (mās)

1. moški, moškega spola (naspr. feminīnus): genus Ph., nomina Mart., libido H. nenaravna (tj. pohotnost ženske, ki skruni sama sebe); subst.
a) masculus -ī, m moški, mož (naspr. femina): Pl., incertus infans natus masculus an femina esset L., masculus et femina Vulg.
b) masculum -ī, n moški spol: neque est in his masculum femininumve Plin.

2. metaf.
a) kot arhit.t.t. tornus masculus Vitr. krožen zgib, pregib (naspr. tornus femina krožna blazinica ali ponvica).
b) moža dostojen, moški, možat, junaški, pogumen, krepek (krepak), močen (močan): Q., proles H., animus Ap., Sappho H. možata, ker se je vrgla v morje (toda obenem z namigom na njeno mascula libido, po drugih „moška“ [po masculus 1.], ker se je ukvarjala s pesništvom, ki sicer pristoji le možem), tura O., V. najboljša vrsta kadila.

maserka samostalnik
(ženska, ki izvaja masažo) ▸ masszőrnő, masszőzPovezane iztočnice: tajska maserka

mask|a¹ ženski spol (-e …)

1. (krinka) die Maske, -maske (lesena Holzmaske, polovična Halbmaske, za ples Tanzmaske); (maškara) das Maskenkostüm, die Verkleidung
ples v maskah der Maskenball, Maskentanz
sneti masko figurativno die Maske fallen lassen
kot maska maskenhaft

2.
mavčna maska Gipsmaske
posmrtna mask Totenmaske

3. kozmetična: die Gesichtsmaske

4. gledališka: die Maske
biti v maski in Maske sein

5. živalstvo, zoologija na glavi: die Maske
zgodovina fibula z masko die Maskenfibel
| ➞ → krinka

6.
gradbeništvo, arhitektura listna maska die Blattmaske
(groteskna) maska der Neidkopf

masl|o srednji spol (-a …)

1. die Butter, -butter (arašidovo [Erdnußbutter] Erdnussbutter, čajno Teebutter, domače Bauernbutter, kakavovo Kakaobutter, kakovostno Markenbutter, kmečko Landbutter, Bauernbutter, kokosovo Kokosbutter, sardelno Sardellenbutter, topljeno/kuhano Schmelzbutter, zeliščno Kräuterbutter)
…za maslo/z maslom Butter-
(posodica za die Butterdose, predal za das Butterfach, kruh z das Butterbrot)
delati maslo/namazati z maslom buttern
mehak kot maslo butterweich
figurativno kot po maslu wie geschmiert, wie am Schnürchen
figurativno imeti maslo na glavi Dreck am Stecken haben, Butter auf dem Kopf haben
figurativno kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na sonce wer Butter auf dem Kopf hat, soll nicht in die Sonne gehen
figurativno to je tvoje/njegovo maslo das ist dein/sein Werk

2.
medicina ušesno maslo das Ohrenschmalz, das Ohrenwachs

mȁslo s
1. maslo: maslo se dobija topljenjem maslaca; kad kadija ima -a, on njime i dupe maže
2. surovo maslo, presno maslo: iz mleka se vadi mlado maslo
3. olje; mn. sveto olje, sveto poslednje olje: pojati, čitati kome -a; svetiti -a posvečevati poslednje olje
4. napraviti od koga pasje maslo ekspr. premlatiti koga kot slamo; svetiti kome drvena masla pretepsti, premlatiti koga; to je njegovo maslo; pusto maslo zapuščeno posestvo

máslo (surovo) butter

sveže, presno máslo fresh butter, ZDA sweet butter
slano máslo salted butter
máslo za kuho cooking butter
stopljeno máslo melted butter
umetno máslo margarine, arhaično butterine
žaltavo, žarko máslo rancid butter
kalup za máslo butter-print
kepica, reženjček másla pat of butter
kruh z máslom bread and butter
delati máslo to churn butter
zabeliti z máslom to butter, to flavour with butter, to add butter
namazati z máslom to spread butter on
to je njegovo máslo (figurativno) he has a finger in the pie, he as a hand in it
iti kot po máslu (figurativno) to run smoothly, to go swimmingly, to go like clockwork
stvari gredo kot po máslu things are going swimmingly (ali like clockwork)
to nam gre kot po máslu (figurativno) pogovorno we're getting on like a house on fire
gre kot po máslu! it's going on swimmingly (ali like a house on fire)
vse je šlo kot po máslu (figurativno) it was all plain sailing, it was a piece of cake (ali pogovorno a pushover, žargon a doddle)