Franja

gnoj¹ [ó] moški spol (-a, ni množine)

1. hlevski ipd.: der Mist, der Dung, der Dünger
hlevski gnoj Stallmist, Stalldünger
kokošji gnoj Hühnerdung
konjski gnoj Pferdedung
kravji gnoj Kuhdünger, Kuhmist
ovčji gnoj der Schafkot, Schafmist
kup gnoja der Misthaufen
kidati gnoj iz hleva: entmisten, den Stall ausmisten
odstranjevanje gnoja die Entmistung, z izpiranjem: die Schwemmentmistung
tehnika, agronomija in vrtnarstvo trosilnik za gnoj der Düngerstreuer

2. figurativno človek: der Misthaufen; ničvrednež: das Mistvieh
len kot gnoj stinkfaul
toliko, da se gnoj dela in [rauhen] rauen Mengen
kot petelin na gnoju wie ein Truthahn

gnúsiti se dar asco a; repugnar

to se mi gnusi me da asco; me repugna; siento náuseas

góba (-e) f

1. bot. fungo:
nabirati gobe raccogliere funghi
rasti kakor gobe po dežju venire su come i funghi
strupene gobe funghi velenosi
užitne gobe funghi commestibili, mangerecci, eduli
kresilna goba esca
hišna goba fungo delle case, struggilegno (Merulius lacrimans)
betičaste gobe clavariacee (Clavariaceae)
cevaste gobe, cevarke boleti (Boleti)
lističaste gobe agaricacee (Agaricaceae)

2. (kar je po obliki podobno gobi)
atomska goba fungo atomico
goba za krpanje uovo da rammendo

3. spugna:
morska, plastična goba spugna, spugna artificiale

4. pren. (pijanec) spugna:
piti kakor goba bere come una spugna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti gobo v želodcu bere come una spugna
pren. iti po gobe morire, tirare le cuoia, andare al diavolo, andare in rovina
govori, ko da se je norih gob najedel parla a casaccio, a vanvera

gobierno moški spol vlada, državna oblast; ustava; uprava; gubernija, provinca; vojska komanda; oskrbništvo (hiše), nadzorstvo; smernica; spretnost; krmarjenje

ama de gobierno hišna oskrbnica
empréstito del gobierno državno posojilo
para su gobierno da se veste ravnati
por vía de buen gobierno za splošni blagor
mirar contra el gobierno (hum) škiliti
servir de gobierno služiti kot norma (smernica)

góden (-dna -o) adj. adatto, atto, maturo:
deklica godna za možitev ragazza da marito
goden ptič nidifugo
godna zemlja terriccio

godere^* v. intr. (pres. gōdo)

1. biti srečen, veseliti se, radovati se, uživati:
godo di vedervi in buona salute vesel sem, da vas vidim zdrave
godere della compagnia di qcn. uživati v družbi nekoga
prendere, pigliare a godere qcn. ponorčevati se iz koga, privoščiti si koga
PREGOVORI: chi si contenta gode preg. z malim zadovoljnemu nič ne manjka

2. imeti prednost, korist:
la città gode di un magnifico panorama mesto ima prekrasen razgled

3. uživati:
godere a mangiare bene uživati v dobri jedi; popivati, veseljačiti

godimento m

1. uživanje, užitek:
trarre godimento da qcs., provare godimento in qcs. uživati v čem
godimento dello spirito duhovni užitek

2. pravo uživanje:
il godimento dei diritti civili uživanje državljanskih pravic

godíti se (-í se) imperf. impers. ➞ zgoditi se

1. accadere, succedere, capitare:
čudeži se ne godijo i miracoli non succedono

2. (s smiselnim osebkom v dativu, biti, živeti) stare, andare, vivere:
dobro, slabo se mu godi gli va bene, male
pren. tebi se pa godi te la passi, eh?
pren. goditi se (komu)
kot vrabcu v prosu vivere da papa, come un papa
godi se mi krivica mi è stata fatta una (grave) ingiustizia

Golgota samostalnik
1. v krščanskem kontekstu (hrib pri Jeruzalemu) ▸ Golgota [jeruzsálemi magaslat]

2. (težka preizkušnja) ▸ golgota, golgotajárás
Popotovanje je bilo prava Golgota. Po dva in dva smo bili vklenjeni z lisicami in vzdolž povezani z verigo. ▸ Az utazás igazi golgotajárás volt. Kettesével vertek bennünket bilincsbe, és sorban láncra voltunk fűzve.
Svet je lep in življenja vreden, a smo ga zapackali z nevrednimi dejanji in moramo zdaj znova prehoditi Golgoto, da bi to popravili. ▸ A világ szép, és élni érdemes, de dicstelen cselekedetekkel mocskoltuk be, és most újra golgotát kell járnunk, hogy kijavítsuk.

golìcati -ām
1. žgečkati, ščegetati: to me golica; prestani, nemoj me golicati
2. dražiti: to golica njegov ponos
3. sve me golica da joj večeras kucnem na prozor ima me, da bi ji zvečer potrkal na okno; to golica njegovu taštinu to je nekaj za njegovo nečimrnost

gôra (-e) f

1. monte, montagna; vetta:
v daljavi so se videle gore in lontananza si vedevano i monti
iti, hoditi v gore andare per i monti, in montagna, essere un patito della montagna
strme, visoke gore montagne erte, scoscese, alte
pobočje, vrh gore il pendio, la cima del monte
velik ko gora alto come una montagna
geogr. ledena gora iceberg
(vzklik) križana gora! santo cielo!

2. nareč. vigneto in collina

3. bosco (di montagna)

4. pren. monte, mare, mucchio, flagello:
gora denarja un flagello di quattrini
imeti cele gore težav essere, trovarsi in un mare di guai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti za deveto goro sparire senza lasciar traccia
(v pravljicah) iti čez devet gora in devet voda andare lontano lontano, per mari e monti
naše gore list uno dei nostri, un connazionale
šalj. če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori se la montagna non vuole andare da Maometto, Maometto andrà alla montagna

Gordius -iī, m (Γόρδιος) Górdij, sprva preprost kmet, pozneje kralj Velike Frigije, ustanovitelj kraljevske rodovine. Jarem svojega v nekem gordijskem svetišču hranjenega voza je imel zvezan z umetnim, nerazvozljivim vozlom (nodus Gordii), o katerem se je govorilo, da bo tisti, ki ga razvozla, kralj vse Azije; presekal ga je Aleksander Veliki: CU., IUST.

gordo debel, mesnat, tolst; trd (voda); velik(anski); robat; bogat, mogočen, silen

perra gorda novec za 10 stotink
premio gordo glavni zadetek v loteriji
¡ésta si que es gorda! tu se pa že vse neha!
hacer la vista gorda delati se, kot da nič ne vidimo
buenas y gordas lepa stvar!
estar muy gordo biti zelo debel

gorge [gɔrž] féminin grlo, goltanec, žrelo; ozek vhod; soteska; (ženske) prsi

gorge chaude meso živih ali pravkar ubitih živali za hrano pticam roparicam
j'ai mal à la gorge grlo me boli
avoir une gorge opulente, plantureuse imeti bujne prsi
j'ai le couteau à la gorge (figuré) nož mi je nastavljen na vrat
j'ai la gorge sèche imam suho grlo
avoir la gorge prise biti hripav
s'arrêter dans la gorge (beseda) obtičati v ustih (od začudenja)
arroser la gorge grlo zaliti, zvrniti ga kozarček, piti
couper la gorge à quelqu'un komu vrat prerezati, zaviti
s'entrecouper la gorge pobijati se med seboj
crier à pleine gorge, à gorge déployée vpiti na vse grlo, na ves glas, dreti se
faire des gorges chaudes glasno se smejati, norčevati se (de iz)
mettre le couteau, le poignard, le pistolet sur la gorge de quelqu'un komu nož, bo-dalo, pištolo na vrat nastaviti
prendre, saisir, tenir quelqu'un à, par la gorge za vrat zgrabiti, daviti koga, figuré uporabiti silo proti komu, prisiliti koga
la fumée me prend à la gorge dim me duši
rendre gorge bljuvati, bruhati, povračati; vrniti, kar je bilo nedovoljeno pridobljeno
faire rentrer à quelqu'un les paroles dans la gorge prisiliti koga, da prekliče svoje besede
cela m'est resté dans la gorge tega ne morem pozabiti, dopustiti
sauter à la gorge de quelqu'un komu za vrat skočiti
serrer la gorge (figuré) vrat zadrgniti
tendre la gorge vrat iztegniti, figuré ne nuditi odpora

Gorgona samostalnik
(bitje iz grške mitologije) ▸ gorgó [görög mitológiai alak]
Vrnil sem se in rekel, da sem videl Gorgono, vendar me ni spremenila v kamen. ▸ Viszatértem, és elmondtam, hogy láttam a gorgót, de nem változtatott kővé.

gósa m, zval. gôso, góso m, zval. gôso tudi ljubk. gospodar: on je gosa u kući; tane mu gosino! da bi ga koklja brcnila!

gospód (nagovor brez imena) sir; (nagovor s priimkom) Mr. (= Mister) Brown, (za priimkom na naslovu pisma) Esquire ali Esq.

gospód Ta-in-Ta Mr. So-and-So
Spoštovani gospód! (v pismu) Dear Sir
da, gospód yes, sir
gospodje! gentlemen!
gospe in gospódje! Ladies and Gentlemen!
biti sam svoj gospód to be one's own man (ali master); to stand on one's own feet
igrati velikega gospóda to pose as a fine gentleman (ali pogovorno a swell, one of the nobs); to put on airs, to give oneself airs, to ape one's betters
Gospod (bog, religija) Lord
v Gospodu zaspal asleep in the Lord
fevdalni gospód zgodovina feudal lord, seigneur, seignior

gospód (-a) m

1. signore:
(v nagovoru s pristavkom poklica) gospod doktor, gospod inženir, gospod profesor dottore, ingegnere, professore
da, gospod! sissignore; voj. signorsì
ne, gospod nossignore; pog. signornò

2. (mož, soprog) marito, signore; padrone

3. (duhovnik) prete:
študirati za gospoda studiare per prete
poslati po gospoda mandare per il prete

4. (kot pristavek k imenu duhovnika) don:
gospod Golob don Golob

5. (moški odličnega vedenja; moški, ki udobno živi) signore:
on je (pravi) gospod è un vero signore
biti gospod fare il signore

6. (pripadnik plemiškega stanu) signore;
fevdalni, zemljiški gospod feudatario

7. Gospod rel. (Kristus, Bog) Signore, Dio, Gesú Cristo:
Gospod ga je poklical k sebi ha reso l'anima a Dio
pren. zaspati v Gospodu addormentarsi nel bacio del Signore
pog. Gospod Bog Domineddio
PREGOVORI:
kakršen gospod, tak sluga quando il padrone zoppica il servo non va dritto

gospodár (-ja) | -íca (-e) m, f

1. padrone (-a); possesore (posseditrice); proprietario (-a):
hišni gospodar padrone di casa
biti dober, slab gospodar essere un buon, un cattivo padrone

2. (kdor ima oblast) padrone (tudi pren.)
biti (neomejen) gospodar farla da padrone
pren. biti sam svoj gospodar essere padrone in casa propria
gospodar položaja padrone della situazione
obnašati se kot gospodar farla da padrone

3. (delodajalec) padrone; principale; patron; boss:
gospodar podjetja il boss dell'azienda
gospodarji (delodajalci) padronato

gospodováti (-újem) imperf.

1. dominare, ekst. padroneggiare;
po naši deželi so gospodovali tujci gli stranieri dominavano il nostro paese
gospodovati čustvom padroneggiare i sentimenti

2. pren. (biti splošno razširjen) predominare; imperversare; imperare:
v tistih časih je gospodovala huda lakota in quei tempi imperversava una terribile carestia
moda, ki prevladuje že vrsto let una moda che impera da vari anni