Franja

stiff¹ [stif] pridevnik (stiffly prislov)
tog, neupogljiv, negibek, trd, okorel; žilav; gost; nepopustljiv, strog, trmast, odločen, zakrknjen; nadut, ohol, formalen; prisiljen; zadržan, odljuden; močan (pijača, veter); težaven, naporen; ki se s težavo giblje ali premika, se zatika, nenamazan, nenaoljen
ekonomija stalen, stabilen, visok, pretiran (cena)

a stiff ascent naporen vzpon
a stiff collar trd ovratnik
a stiff dose močna doza
a stiff examination težaven izpit
a stiff glass of grog kozarec močnega groga
stiff market trg s stalnimi cenami
stiff muscles pretegnjene mišice
stiff neck trd vrat (od prepiha itd.)
a stiff price visoka cena
a stiff reception tog, prisiljen sprejem
a stiff sentence stroga sodba
stiff ship ladja, ki se ne nagne v stran pod pritiskom vetra v jadrih
a stiff un postaran športnik, sleng mrlič
a stiff subject težavna stvar (predmet)
to bore stiff strašno dolgočasiti
bored stiff na smrt zdolgočasen
to have a stiff leg imeti trdo nogo (v kolenu)
to keep a stiff face (lip) ne se dati omehčati
to keep a stiff upper-lip figurativno ne popustiti, zobe stisniti, pokazati trdnost značaja
to keep a stiff rein držati napete (nategnjene) vajeti
to scare stiff na smrt prestrašiti

stigmatiser [-tize] verbe transitif (nekoč) vtisniti ali vžgati sramotno znamenje; (o)žigosati; médecine zaznamovati s stigmami

stigmatiser la conduite de quelqu'un kritizirati, javno grajati, ožigosati vedenje kake osebe

stilgerecht slogovno skladen, skladen s slogom

stilwidrig skregan s slogom/stilom

stimmungsvoll s (prijetno) atmosfero, čustven

stimulate [stímjuleit]

1. prehodni glagol
medicina poživiti, drážiti
figurativno spodbuditi (to k)
spodbosti, bodriti, podžgati, stimulirati; animirati (z uživanjem alkohola)

2. neprehodni glagol
pogovorno spodbujati se, bodriti se, opogumiti se s pomočjo alkohola

to stimulate production spodbujati proizvodnjo

stinger [stíŋə] samostalnik
insekt, ki piči; rastlina, ki zbode, zapeče
pogovorno boleč udarec
figurativno zbadljiva opazka
britanska angleščina, sleng whisky s sodo
ameriško koktajl iz žganja in likerja

hornets are severe stingers sršeni hudó pičijo

stink out prehodni glagol
pregnati (koga) s smradom (dimom)

stinkpot [stíŋkpɔt] samostalnik
zgodovina posoda, lonec s smrdljivimi snovmi; smrdljiva bomba
figurativno smrdljiv, zoprn, odvraten človek

stipple [stipl]

1. samostalnik
slikanje (risanje, rezbarjenje) s pikami (ne s črtami), poantilizem

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
slikati (risati, rezbariti) s pikami

stippler [stíplə] samostalnik
poantilist, kdor slika (riše, rezbari) s pikami

stippling [stípliŋ] samostalnik
slikanje (risanje, rezbarjenje) s pikami

stĭps¹, stipis, gen. pl. stipium, f (gl. stīpō)

1. majhen novec (penez), novčič (penezek): Capitolii fundamentis iniectae argenti aurique stipes T., stipendium a stipe appellatum est, quod per stipes, id est modica aera colligatur Dig., stipem esse nummum signatum, testimonio est et † de eo quae † datur stipendium militi, et cum spondetur pecunia, quod stipulari dicitur P. F.

2. meton.
a) denarni prispevek, donesek, dar, darilo, milodar, miloščina v denarju, poseb. v bogoslužne namene, pristojbina, taksa: Lucr., Fest., etiam nunc dis cum thesauris asses dant, stipem dicunt Varr., stipem conferre L., Plin., stipem (stipes) dare O., T., ad captandas stipes Suet. daril v denarju, stips amnica Ap. brodarina, brodnina, nodosam exsolvere stipem Val. Max. kazensko pristojbino, globo; occ.
a) miloščina: Sen. ph., Dig., Amm., stipem cogere Tab. XII ap. Ci., stipem cogere ab aliquo L., stipem tollere Ci. beračenje, prosjačenje, stipem ab tyrannis colligere L., exiguae quis stipis aera negat? O.
b) α) dohodek, donos, prinos, izkupiček, prihodek, obròd, obródek, dobiček, plačilo: suburbanum hortum exiguā colere stipe Cu., parvā cur stipe quaerat opes? O., pastiones non minimam colono stipem conferunt Col., fructum non ex stipe advocationum petere Q. β) zaslužek s prodajanjem spolnih storitev (uslug), dohodek od prostituiranja, kurbnína: Tert., ancilla mercenariae stipis Plin. ob kurbnini živeča.

stipulare v. tr. (pres. stipulo) pravo stipulirati, skleniti pogodbo, določiti s pogodbo

stipulate [stípjuleit] prehodni glagol & neprehodni glagol
pogoditi se, dogovoriti se (s pogodbo); s pogodbo določiti; skleniti pogodbo; postaviti kot pogoj (for za)
stipulirati (se); obljubiti, jamčiti

as stipulated kot dogovorjeno, po pogodbi
in spite of the stipulated guarantee kljub garanciji, določeni s pogodbo
to stipulate a time postaviti, določiti čas (termin)

stipulātiō -ōnis, f (stipulārī) dogovor, pogodba, sklenjena na podlagi zahtevane slovesne formalne obljube, s podano roko potrjena obljuba, potrjeni dogovor, slovesna (trdna) obljuba, zaobljuba, zaprisega s podajo roke, slovesni (trdni) dogovor (obet), obveza v skladu s pogodbo, (slovesno) formalno priznanje sprejete obveznosti, stipulácija, kontrákt, v pl. tudi = ukrepi: Sen. ph., Icti., Isid. idr., aliquem stipulatione alligare Ci., ea pecunia ex stipulatione debetur Ci., pecuniam sine faenore sineque ulla stipulatione credidit N., pacta, conventa, stipulationes Ci.

stipulātus -ūs, m (stipulārī) = stipulātiō dogovor, pogodba, sklenjena na podlagi zahtevane slovesne formalne obljube, s podano roko potrjena obljuba, potrjeni dogovor, slovesna (trdna) obljuba, zaobljuba, zaprisega s podajo roke, slovesni (trdni) dogovor (obet), obveza v skladu s pogodbo, (slovesno) formalno priznanje sprejete obveznosti, stipulácija, kontrákt: Icti., iure miseri sumus, et ex stipulatu legati nostri perimus Ps.-Q. (Decl.).

Opomba: Heterocl. abl. sg. ex stipulato: Paul. (Dig.).

stipulazione f pravo stipulacija, določitev s pogodbo; sklenitev pogodbe

stipuler [stipüle] verbe transitif stipulirati, določiti s pogodbo; skleniti pogodbo; obljubiti; precizirati; izrecno obvestiti

stipuler une garantie pogoditi se za garancijo
il est stipulé dans l'annonce qu'il faut écrire au journal v oglasu je izrecno rečeno, da je treba pisati časopisu

stirpitus, adv. (stirps)

1. z deblom in korenino vred, skupaj z deblom in korenino: stirpitus arborem transferre Ulp. (Dig.), barbam forcipibus evellere Sid.

2. metaf. s korenino vred = popolnoma, docela, povsem: hunc errorem quasi radicem malorum omnium stirpitus extrahere Ci.