Franja

obnášati se (-am se) imperf. refl.

1. comportarsi, avere un comportamento; tenersi:
vljudno se obnašati comportarsi gentilmente
lepo se obnašati pri mizi tenersi bene a tavola

2. fare buona prova, riuscire (bene):
te gume se dobro, slabo obnašajo na mokrem cestišču questi pneumatici fanno buona, cattiva prova su fondo bagnato

obnoxious [əbnɔ́kšəs] pridevnik (obnoxiously prislov)
gnusen, grd; osovražen, nepriljubljen (to pri)
(redko) izpostavljen, podvržen (to čemu)
arhaično kazniv

oboleli samostalnik
(bolnik) ▸ betegHitreje ko se začne oboleli zdraviti, večje so možnosti za njegovo preživetje. ▸ Minél gyorsabban kezdtek el felépülni a betegek, annál nagyobb volt a túlélési esélyük.
Pri obolelih za aidsom marihuana zmanjšuje slabost in spodbuja tek. ▸ Az AIDS-es betegeknél a marihuána csillapította a rosszullétet és fokozta az étvágyat.

obríti raser, faire la barbe à quelqu'un

obriti se se raser, se faire la barbe
dati se obriti (pri frizerju) se faire raser

obrníti to turn upside down, to turn inside out; to invert; (okoli osi) to wheel (round), (ladjo) to veer, to bring about

obrníti glavo to turn one's head
obrníti v stran to swerve
obrnil mu je hrbet he turned his back on him
obrníti list figurativno to turn the record over, to change the subject
obrnite (list), prosimo! let's change the subject, please!
obrníti se to turn round
obrníti se k, proti to turn towards
obrníti se na levo to turn (to the) left
obrníti se na koga to apply to someone, to address someone, to appeal to someone, to turn to someone, to call upon someone
obrníti se za informacije pri, na to inquire at
zadeva se je obrnila na boljše the matter has taken a turn for the better
dovolite, da se obrnem na vas v zelo važni zadevi allow me to consult (ali approach) you on a very important matter
obrníti se zelo na slabše to take a drastic turn for the worse
moram se obrníti na direktorja I must refer to the manager

obrob|en [ó] (-na, -no) marginal; Rand- (opomba die Randbemerkung, letalstvo luči das Randfeuer, pri šahu - kmet der Randbauer, pojav die Randerscheinung, žarki množina Randstrahlen množina, morje geografija das Randmeer); (nepomemben) Neben- (oseba die Randfigur, Nebenfigur)
gradbeništvo, arhitektura obrobna letev der Fries

obroč¹ [ó] moški spol (-a …) der Ring (tudi rastlinstvo, botanika) (drsni Schleifring, anatomija hrustančni Knorpelring, kovni Prägering, krčni Schrumpfring, kroglični Kugelring, ločilni Trennring, mlevni Mahlring, nastavitveni Stellring, nosni Nasenring, notranji Innenring, plavalni Schwimmring, stezni Spannring, tesnilni Dichtungsring, townendski Townendring, vratni Halsring, vmesni Tragring, vodilni Führungsring, vzmetni Federring); der Reifen (pri sodu [Faßreifen] Fassreifen, za kolo Fahrradreifen, šport telovadni Gymnastikreifen)
tehnika zbiralni obroč der Ringsammler
tehnika razdelilni obroč der Ringverteiler
anatomija ramenski obroč der Schultergürtel
vezni obroč gradbeništvo, arhitektura der Wirtel

obróč anneau moški spol , cerceau moški spol , cercle moški spol

obroč pri sodu cercle moški spol (ali cerceau moški spol) de tonneau
obroč za prtiček anneau moški spol (ali rond moški spol) de serviette
obroč iz polnega gumija bandage moški spol plein

obróč (igrača) aro m ; anillo m

obroč pri sodu aro m de cuba
gumasti obroč (na kolesu) llanta f de goma
tesnilni obroč aro m de empaquetadura (ali de guarnición); anillo m (ali disco m) de empaquetadura

obroč|ek¹ [ó] moški spol (-ka …) kleiner Ring, der Ring (tudi rastlinstvo, botanika pri gobah); der Reif; -ring (batni Kolbenring, čebulni Zwiebelring, gumijast Gummiring, nožni Beinring, Fußring, za ključe Schlüsselring, za prtiček Serviettenring, vzmetni Federring)
maternični obroček medicina das Intrauterinpessar, der Mutterring
klin z obročkom der Ringhaken

obség extent; size; dimension; comprehension; volume; bulk; range; (kroga) circumference, compass

do nekega obséga to some extent, to a certain extent
v velikem obségu to a great (ali large) extent
obség prsi, pasú in bokov pri ženski vital statistics pl
delati v polnem obségu to work to capacity

observation [ɔpsɛrvasjɔ̃] féminin opazovanje; izpolnjevanje, ravnanje (po pravilih, zakonih itd.); opazka, opomba; opomin k redu

observation armée znanstveno opazovanje s pomočjo instrumentov
observation météorologique vremensko opazovanje
observation de la loi izpolnjevanje zakona
poste masculin d'observation opazovalno, kontrolno mesto
être, se tenir en observation prežati, biti na preži
faire une observation à un enfant opomniti otroka (k redu)
mettre un malade en observation skrbno opazovati potek bolezni pri bolniku

obstánek existence ženski spol , persistance ženski spol

nadaljnji obstanek maintien moški spol, continuité ženski spol, perpétration ženski spol
boj za obstanek lutte ženski spol pour l'existence
obstanek pri življenju survie ženski spol
nima obstanka doma il n'aime pas rester chez soi, il n'est pas casanier

obstánek (-nka) m

1. esistenza; sopravvivenza:
boj za obstanek lotta per la sopravvivenza
žarg. šport. zmaga, ki zagotavlja obstanek v ligi una vittoria che assicura la non retrocessione

2.
ne imeti obstanka non aver pace, requie
pri njem denar nima obstanka spende, scialacqua tutti i soldi; ha le mani bucate

obstetrīcō -āre -āvī (obstetrīx) babičevati, opravljati babiški poklic: obstetricandi scientia Vulg., obstetricante manu eius Vulg.; pren.: poetis obstetricantibus Tert., o. aliquam Vulg. pomagati kaki ženski pri porodu, biti babica pri porodu kake ženske.

obstoj|en [ó] (-na, -no) beständig, -beständig, -echt, -fest (barvno farbecht, färbbeständig, oblikovno formbeständig, obrabno verschleißfest, na svetlobi lichtbeständig, lichtecht, na zraku luftbeständig, pri beljenju bleichecht, pri izkuhavanju tehnika beuchecht, pri jedkanju ätzbeständig, pri likanju bügelfest, bügelecht, proti krčenju tehnika krumpfecht, proti krivljenju verzugfrei, proti obrabi abriebfest, proti vročini hitzebeständig, proti zgorevalnim plinom gasecht, v mrazu kältebeständig, v trdi vodi hartwasserbeständig, v vodi wasserfest, za vremenske vplive witterungsbeständig, temperaturno temperaturbeständig, v ognju feuerbeständig, feuerfest)
obstojne barve echtfarbig
elektrika obstojni tok der Haltestrom
obstojno barvanje das Echtfärben
obstojno barvilo der Echtfarbstoff
biti obstojen beständig sein, kaum/nicht angegriffen werden

obstojnost [ó] ženski spol (-i …) die Beständigkeit; die -echtheit, -beständigkeit, -festigkeit (barvna Farbechtheit, Farbbeständigkeit, oblikovna Formbeständigkeit, pri predelavi Fabrikationsechtheit, proti parjenju Dampfbeständigkeit, v ognju Feuerbeständigkeit, Feuerfestigkeit, svetlobna Lichtbeständigkeit, toplotna Hitzebeständigkeit, upogibna Biegbeständigkeit)

ob-strepō -ere -puī (ob in strepere)

1. (za)šumeti ob (pri) čem, na(s)proti (za)šumeti, nasproti (za)doneti, (za)vršati, (o)glasiti se, oglasiti (oglašati) se, (za)hrumeti, hrupeti: O., Suet., obstrepit avis Sen. tr. poje pri tem, obstrepentes venti Cu. nasproti vršeči, nihil sensere obstrepente pluvia L. zaradi šumečega (peliskajočega) dežja, fremitus obstrepit totā contione Cu.; z dat.: o. portis L. hrumeti ob vratih, mare Bais obstrepit H. buči ob bajskih obalah, matutinis obstrepit alitibus Pr. kriči kakor za stavo s petelini; pass. (trans.): locus, si non obstreperatur aquis O. ko bi okrog njega ne šumelo vodovje; tako tudi pren.: quae in Cn. Pompeium … congesta sunt … fremitu invidiae … obstrepuntur Val. Max.

2. occ.
a) napasti (napadati), (o)glušiti: irritis precibus surdas principis aures Plin. iun.
b) kakega govornika s hrupom (z)motiti, prevpiti, preseka(va)ti, ustaviti (ustavljati) komu besedo (govor), seči (segati) komu v besedo: Q., Tib. idr., obstrepunt subinde cuncti Hermolao Cu., alter alteri obstrepere L., obstrepere omnes, hostem atque parricidam vocare S.; brezos.: eos contio audit; decemviro obstrepitur L.; pass. (trans.): eius modi res … obstrepi clamore militum videntur Ci.
c) ovreti (ovirati), na poti (v napoto) biti, (u)braniti, preprečiti (preprečevati) komu, delati (narediti) komu težave, napasti (napadati) koga: Plin., Sen. tr., Gell., Fl., o. alicui litteris Ci., conscientiā obstrepente dormire non possunt Cu.

obtenir* [ɔptənir] verbe transitif dobiti, doseči, izposlovati

obtenir par ruse, frauduleusement dobiti z zvijačo, z goljufijo
obtenir la certitude uveriti se, prepričati se
obtenir de l'avancement, une augmentation dobiti napredovanje (v službi), povišanje (plače)
obtenir par ses prières izprositi
obtenir une faveur doseči ugodnost
obtenir son bac maturirati
obtenir son diplôme doseči diplomo, diplomirati
obtenir 55 pour cent des voix aux élections dobiti 55% glasov pri volitvah

ob-tēstor -ārī -ātus sum (ob in testāri)

1. (za)rotiti, (milo, živo) prositi, slovesno (po)klicati koga, sklicevati se na koga: Pl., suos obtestari C., quem obtester? quem implorem? Ci., per omnes deos te obtestor C., Ci. na vse bogove, pri vseh bogovih. Z zahtevnimi stavki
a) brez posebne zveze: v imp.: Pac. fr., Vell., vos obtestor: pueros suscipite T.; v samem cj.: Pl., T., te et senatum obtestamur: consulatis civibus S.; imp. se dopolnjuje s cj.: oro et obtestor: in nostris castris tibi tabernaculum statue, nos corporis tuis custodes esse patiaris Cu.
b) z ut in ne: Pl., Ter., L., Plin. iun. idr., vos obtestor et obsecro, ut eos conservetis Ci., id sibi ne eripiatis, vosque obtestatur Ci., per hunc dextrum, per regni fidem moneo obtestorque te, uti … neu … S.; odvisnik je določen: illud (to) te obtestor, ne … V. Z notranjim obj.: multa (venomer, neprenehoma) Pomptinum obtestatus de salute sua S., eadem suum quisque contubernalem … erat obtestatus Auct. b. Alx.; abs.: pollicendo, minitando, obtestando alium alio modo excitare S.

2. occ.
a) za pričo (po)klicati: obtestans deûm hominumque fidem L., Cotyn sacra regni … obtestantem catenis onerat T.; z ACI: clare obtestatus deos neque legisse neque attigisse quicquam Suet.
b) slovesno se rotiti, slovesno se zaklinjati, slovesno prisegati, slovesno zatrjevati: Val. Max., Aur., aut militum se manibus aut suis moriturum obtestans T.

Opomba: Pt. pf. s pass. pomenom = zaroten, živo naprošen: ni obtestatus pepercisset Amm., obtestatā fide Ap. ali obtestato nomine salvatoris Aug. po zarotitvi zvestobe, imena.