Franja

drugač|en (-na, -no)

1. anders, andersartig, [andersgeartet] anders geartet; (drug) ein anderer

2. (odstopajoč od) mnenja, nazori: abweichend; (drugačne vrste) verschiedenartig; (nenormalen) abartig; (druge vrste) artfremd; (homoseksualen) anders, pogovorno: andersherum

3. poročilo: [anderslautend] anders lautend

4. (razlikujoč se) verschieden (od kraja do kraja örtlich verschieden); (spremenjen) verändert

5.
drugačnega …/ drugačne … anders-
(spola andersgeschlechtlich, barve kože andersfarbig, vere andersgläubig, mnenja/prepričanja andersgesinnt)
|
takšni in drugačni solche und solche
biti drugačen anders geartet sein, aus der Reihe tanzen, aus der Art schlagen

drugáčen other, another, different (od from); unlike, other than; dissimilar, diverse, disparate

čisto drugáčen od (tvojega) quite different from (yours)
postati drugáčnega vedenja to change (ali to alter) one's conduct
stvar je čisto drugáčna (figurativno) the boot is on the other foot

drúg(i) -a, -o second; other, another

drúgi dan v mesecu the second
drúgi (naslednji) dan next day
drúgi najboljši second best
2. november 2nd November (beri: the second of November), November 2nd (beri: November the second)
drúgi razred second class
Karl II Charles II (beri: Charles the Second)
nihče drúg (kot on) nobody else (but he, pogovorno him)
vsak drúgi one in two
vsak drúgi dan every second (ali other) day
eden za drúgim one by one, one after the other, one after another
drúga dva the other two, the two others
na drúgi strani (figurativno) on the other hand
drúgi pot (drugič enkrat) some other time
drúgi po velikosti second biggest, second largest
eden drúgega one another, each other, mutually
eden in drugi both (of them)
bratranec (sestrična) v 2. kolenu second cousin
drugi (ostali) the other
kabina 2. razreda second-class cabin
nihče drúg kot no (ali none) other than, nobody else but
eno z drúgim one with the other
nič drúgega nothing else
biti drúgi, zavzeti drúgo mesto to take second place
to je nekaj čisto drúgega that is an entirely different matter, it makes all the difference, žargon that's another kettle of fish; this is quite another thing
imeti informacije iz drúge (posredne) roke to have second-hand information
za sedaj se ne da napraviti nič drúgega for the present nothing else can be done
biti drúgega mnenja to differ in opinion, to dissent
to pero je slabo, vzemi drúgo! this is a poor pen, take another!
vzeto eno z drúgim (= poprek) taken both together
napila sta si eden drúgemu they drank each other's health
pomagala sta si eden drúgemu they helped each other
igrati drúgo violino to play second fiddle
on je drúgi Cezar he is another (ali a second) Caesar
eden ali drúgi od nas bo to gotovo naredil one or other of us is sure to do it
postati drúgega mnenja to change one's mind
potovati v 2. razredu to travel second-class
stanovati v 2. nadstropju to live on the second floor (ZDA third floor)
med drúgim (= zlasti pa), ne moreš mu zaupati for one thing, he is not to be trusted
nad vsem drúgim želim... above all else (ali pogovorno more than anything else) I want...
ne delaj drúgim tega, česar ne maraš, da bi to oni delali tebi never do to others what you would not have them do to you
spoznal sem, da niso nič drúgega kot tatovi I realised they were nothing but a bunch of crooks

drúgi (-a -o)

A) num.

1. (ki v zaporedju ustreza številu 2) secondo, II:
Filip II. Filippo II
v drugi polovici leta nella seconda metà dell'anno

2. (po vrednosti za eno stopnjo nižji od najboljšega) secondo, B:
žel. voziti se v drugem razredu viaggiare in seconda classe
hotel druge kategorije albergo di seconda categoria

3. (glede na pomembnost za eno stopnjo višji od najnižjega) secondo:
oblastni organ druge stopnje organo di secondo grado

4. (izmed dveh bolj oddaljen) altro:
na drugem koncu vasi all'altro capo del villaggio
po drugi strani d'altra parte

5. (ki sledi prejšnjemu) dopo, seguente, prossimo:
en dan je imel vročino, drugi dan pa je bil že zdrav un giorno aveva la febbre, il giorno dopo era sano sanissimo
upamo, da bo druga pomlad bolj sončna speriamo che la primavera prossima ci sia più sole

6. pren. (tak kot prvi) secondo, altro, novello:
imajo ga za drugega Paganinija lo giudicano un secondo Paganini
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
on je moj drugi jaz è il mio alter ego
blago iz druge roke merce di seconda mano
pog. druga stran medalje l'altro verso della medaglia, un altro paio di maniche
evf. spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo
pog. pren. igrati drugo violino fare la spalla a uno, avere un ruolo secondario
pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven non ubbidisce, non ascolta
film. drugi plan secondo piano
sodišče II. stopnje tribunale di secondo grado
mat. na drugo potenco alla seconda potenza, al quadrato
drugi glas voce seconda
šola druge stopnje scuola di secondo grado, scuola media
šport. druga postava squadra di rincalzo
hist. druga fronta secondo fronte (in Normandia nella II guerra mondiale)

B) drúgi (-a -o) m, f, n

1. secondo (-a):
drugi je večji od prvega il secondo è più grande del primo
avt. žarg. voziti v drugi andare in seconda

2. eden ... drugi altro (-a):
eden poje, drugi pije, tretji vriska uno canta, un altro beve, un terzo strilla
eni se smejejo, drugi jokajo alcuni ridono, altri piangono; chi ride e chi piange
eni in drugi so bili jezni gli uni e gli altri erano furiosi

3. eden ... drug altro (-a):
bojita se eden drugega hanno paura l'uno dell'altro
hoditi eden za drugim camminare in fila indiana
padati eden za drugim cadere uno dopo l'altro

drugjé drugód elsewhere; in other parts; in another place

(ne)kjé drugjé, drugód somewhere else
nikjer drugjé, drugód nowhere else
kjerkoli drugjé, drugód anywhere else
povsod drugjé, drugód everywhere else
od drugjé, drugód from some other place, from elsewhere

drugjé, drugód ailleurs, autre part

kje drugje (quelque part) ailleurs
od drugod (provenant) d'ailleurs, d'un autre lieu, d'autre part

drugod [ó] anderswo, anderenorts
od drugod von anderswo, sonstwoher
delavec od drugod der Fremdarbeiter, iz druge panoge: branchenfremd

drugód adv.

1. (drugje) altrove:
misli so mu drugod i suoi pensieri sono altrove

2. altrove, in altro luogo:
on ni od tod, je od drugod lui non è di qui, è di un altro luogo

Druna -ae, m Druna, gorska rečica, ki se južno od Valencije izliva v Rodan: Aus.

drvén (-a -o) adj.

1. (lesen) di legno, ligneo:
biti drven od mraza irrigidirsi, farsi rigido dal freddo

2. pren. (neroden, okoren) goffo, maldestro

Dryās³ -antis, m (Δρύας) Driant,

1. oče traškega kralja Likurga: Naev. fr., Hyg., Serv. — Od tod patronim Dryantiadēs (ali Dryantīdēs) -ae, m (Δρυαντιάδης, Δρυαντείδης) Drianti(a)d = Driantov sin Likurg: O.

2. neki Lapit: O.

3. Marsov (Aresov) sin, brat traškega kralja Tereja, udeleženec kalidonskega lova: O.

drž|ati¹ (-im) prijeti

1. halten (za an, za roko an/bei der Hand); (tudi v pomenih: zadrževati, vzdrževati, braniti vojska, ne prelomiti (besede), ne puščati - posoda, trajati - vreme, ne popustiti - žebelj); -halten (odprto [offenhalten] offen halten, zaprto zuhalten, toplo [warmhalten] warm halten, hladno kühlhalten, na kratko (z denarjem) [kurzhalten] kurz halten, [knapphalten] knapp halten, naravnost [geradehalten] gerade halten, navzgor emporhalten, narazen [auseinanderhalten] auseinander halten, skupaj zusammenhalten, [beieinanderhalten] beieinander halten, figurativno [zueinanderhalten] zueinander halten, stran od česa abhalten von, weghalten, v negotovosti hinhalten, pod kaj unterhalten)
držati dieto Diät halten
figurativno držati gobec den Mund halten, die Klappe halten
držati korak (z) Schritt halten (mit), Tritt halten (mit), mithalten (mit)
figurativno držati na povodcu gängeln, am Gängelband führen
držati položaj die Stellung halten
držati proč od sebe figurativno sich vom Leibe halten
držati razdaljo (od) Abstand halten von
figurativno držati s kom stehen zu (jemandem), (jemanden) unterstützen, es mit (jemandem) halten
držati smer pri vožnji: Spur halten, pri plovbi: den Kurs halten
držati takt taktfest sein, Takt halten
držati v tajnosti geheim halten, nichts verlauten lassen von
figurativno držati v šahu in/im Schach halten
figurativno držati na vajetih (brzdati) zügeln
držati v dobrem stanju gut in [Schuß] Schuss halten
držati pesti za koga (jemandem) die Daumen drücken
trdno držati fest halten, figurativno fest im Griff haben
držite tatu! haltet den Dieb!

2. steber: tragen, stützen

3.
držati se sich halten, sich anhalten, sich festhalten (za an)
držati se drug drugega aneinander festhalten
držati se ob strani sich abseits halten
držati se stran od česa/koga (einer Sache/jemandem) fernbleiben

4.
Drži se! Nicht nachlassen!
| ➞ → držati se¹, ➞ → imeti (govor, predavanje, v zalogi), ➞ → gojiti/rediti (živali), ➞ → križem

držáti to hold; (podpirati) to support; (zadrževati) to retain, to keep, to hold; (vsebovati) to contain, to hold, to keep; (imeti v posesti) to possess; (trajati) to last, to hold out

držáti besedo to keep one's word
držáti koga za besedo to keep someone to his word
to ne drži (figurativno) this doesn't hold water
držáti jezik to hold one's tongue, to keep quiet, pogovorno to be mum, to shut up
drži jezik! pogovorno shut up!, pipe down!, button your lips!
držáti korak s to keep pace with, to keep up with
led ne drži the ice breaks
led še ne drži the ice won't hold yet
pravilo drži the rule holds good
Drži? - Drži! A bargain? - Sold!
držáti koga na kratko to keep a tight hold (ali rein) on someone
kam drži ta pot? where does this road lead?
držáti koga za roko to hold someone by the hand
držáti koga na tekočem to keep someone well-informed; to keep someone well posted
držáti s kom to side with someone, to stick by someone, to be on someone's side
držáti ravnotežje to keep one's balance
trdno držijo skupaj they are as thick as thieves
držáti z vsakim to run with the hare and hunt with the hounds
držáti (imeti) na zalogi to keep in stock
bo vrv držala? will the rope hold?
držáti red to keep order
držáti v pripravljenosti to keep ready
držáti trdnjavo to hold a fortress
držáti se to hold oneself, to maintain oneself; to keep
držáti se česa to stick to something, to hold on to something
držáti se ukazov to keep to one's orders
ta barva se ne drži this colour runs, this is not a fast colour
cene se držé prices remain steady
držáti se léve (desne) (strani) to keep left ali to the left (right ali to the right)
moj oče se (zdravstveno) dobro drži my father carries his age well, my father is well preserved
ta jabolka se dobro držé these apples keep well
pokonci se držáti to hold oneself straight
vreme se drži the weather holds
vreme (se) ne bo držalo the weather will not hold
krčevito se česa držáti to stick to something through thick and thin
trdnjava se drži (upira) the fortress holds out (ali resists)
držáti se proč (od) to keep aloof (from)
kislo se držáti to pull a sour face
in to drži (velja) tudi za... and this holds true for... as well

držati se na distanci frazem
(izogibati se tesnejšim stikom) ▸ távolságtartóan viselkedik
Nikoli ni bil odvisen od drugih in vedno se je držal na distanci. ▸ Sohasem függött másoktól, és mindig távolságtartóan viselkedett.

držáva État moški spol

federativna država État fédératif
zvezna država État fédéral
ločitev cerkve od države séparation ženski spol de l'Église et de l'État
država v državi État dans un État
Združene države Amerike États-Unis d'Amérique
odmiranje države dépérissement moški spol de l'État

držáva (-e) f

1. stato; paese:
predstavljati, ustanoviti, voditi državo rappresentare, fondare, guidare uno stato
kontinentalna, pomorska država paese continentale, marittimo
absolutistična, demokratična država stato assolutistico, democratico
zvezna država stato federale
ločitev cerkve od države separazione fra Chiesa e Stato
hist. mestna država (v starem veku) città stato, polis; (v srednjem veku) comune

2. (državni aparat) stato

3. publ. (država, državna oblast) Palazzo

državljanska vojna stalna zveza
(vojna znotraj države) ▸ polgárháborúMineva pet let od začetka nemirov v Siriji, ki so prerasli v krvavo državljansko vojno. ▸ Immár öt év telt el a szíriai zavargások kezdete óta, melyek véres polgárháborúvá fajultak.

ducat samostalnik
1. (dvanajst stvari) ▸ tucatSamo nekaj ducat psov naj bi preživelo v divjini. ▸ Úgy vélik, hogy a vadonban csak néhány tucat kutya maradt életben.
Ducat jih je, šest punc in šest fantov. ▸ Egytucatnyian vannak: hat lány és hat fiú.
Glavnino sredstev je dobilo petnajst najbolj prizadetih držav, od katerih je ducat afriških. ▸ A finanszírozás nagy részét a tizenöt legsúlyosabban érintett ország kapta, köztük egy tucat afrikai ország.
Povezane iztočnice: pol ducata

2. (veliko število) ▸ tucatPrejšnji teden so ji naprtili še ducat drugih zločinov. ▸ A múlt héten tucatnyi más bűncselekménnyel is megvádolták.
Policisti so priprli ducate ljudi, je danes zjutraj poročal grški radio. ▸ A rendőrök több tucat embert vettek őrizetbe, közölte ma a görög rádió.
Na tekmah sodeluje na ducate šol, tisoči učencev. ▸ A mérkőzéseken tucatnyi iskola és ezernyi gyermek vesz részt.

ducentēsimus 3, num. ord. (ducentī) dvestoti; od tod subst. ducentēsima -ae, f (sc. pars) dvestoti del, dvestotina, polodstotni davek: T., Suet.

duhòvati dùhujēm biti duhovni oče, spovedovati: ne bi li mu grijeh duhovao ali ga ne bi odvezal od greha