Franja

maugre [mɔ́:gə] predlog
britanska angleščina, arhaično ne glede na, vkljub

mauriziano agg. ki se nanaša na red sv. Mavricija in Lazarja

mauscheln na tihem se dogovarjati; goljufati (pri kartah)

Maustaste, die, tipka na miški

mayday [méidei] samostalnik
mednarodni radio-telefonski klic na pomoč (avioni, ladje)

mayordomo moški spol majordom; oskrbnik, upravitelj; glavni strežaj na ladji

mayorista moški spol grosist, trgovec na debelo

mȁzgal m, mȁzgala ž (t. mazgal)
1. strelna lina na obrambnem stolpu
2. odprtinica, linica: -e u zidu od dvorišta
3. dial. čistina na njivi, kjer seme ni pognalo

mecanografiar (pres: -ío) pisati na pisalni stroj

mechón moški spol lasje na čelu, pramen las; slamnata metlica

mechón de pelo šop las

mećára ž (t. mekkâre, ar.)
1. tovorniški konj: neka s tobom ide u planinu, nek povede četiri -e
2. blago, ki ga tovorniki prenašajo na konjih

medékati mèdēčēm klicati "medet", klicati na pomoč (ob smrtni uri)

medenínast -a -o
1. mjedan (med-), mjeden, od mjedi, mesingan: medeninast zvonec, gumb, žebelj
2. mesingast, nalik na mjed (med), mesing

medeor -ērī, pf. nadomešča sānāvī

1. (po)zdraviti, ozdraviti (ozdravljati), vráčiti; nav. z dat.: morbo Ci., vulneribus Ci., Cels., Plin., vino veteri morbo Formula vetus ap. Varr., oculis aut vulneribus Q., dolori dentium Plin. (o)lajšati, pregnati, auribus, homini Plin.; preg.: cum capiti Sex. Rosci mederi debeam, reduviam curem Ci. (gl. reduvia); redko z acc. ali s praep.: m. vulnus, vitia Vitr., ut medendis corporibus animi multo prius militum imperatori reconciliarentur L., aquae salubritate medendisque corporibus nobiles Vell., m. contra ictūs serpentium Plin.; abs.: Plin., usus medendi V., ratio medendi Suet., ars medendi O., Sen. ph. ali scientia medendi Cels., Aur. zdravilstvo; subst. pt. pr. medentēs zdravilci, zdravniki; pass.: ut ex vino stomachi dolor medeatur Hier.

2. metaf.
a) pomoči (pomagati), na pomoč priti (priteči), priskočiti: rei publicae adflictae Ci., animo polluto Sen. tr.
b) (o)zdraviti = pomoči (pomagati), (u)braniti, odvrniti (odvračati), ustaviti (ustavljati), preprečiti (preprečevati); z dat.: malo, incommodis omnium, religioni, stultis Ci., inopiae rei frumentariae C., timori O., nostro medere labori O. olajšaj, cum satietati tum ignorantiae lectorum N., invidiae S., vitiis Plin. iun., conserere verba medentia Stat.; z acc.: quas (cupiditates) mederi possis Ter.; abs.: violentia aegrescit medendo V.; pass. impers.: ut huic vitio medeatur Vitr.

mèdēt medm. (t. medet, ar.) na pomoč: medet viče Turčin kad umire

mediar vmes priti ali ležati; na pol poteči (čas); posredovati; izgladiti (spor); miniti, preteči; vmes se dogoditi

mediar con alg. posredovati za koga
mediar entre los contrarios skušati spraviti dva nasprotnika
mediar por alg. zavzeti (potegniti) se za koga
al mediar de la mañana ko je polovica dneva že minila
mediaban los días de Mayo bilo je sredi maja

medicamentario agg. (m pl. -ri) zdravilen, ki se nanaša na zdravila

medio polovičen, pol, na pol

medio billete polovična vozovnica, otroška vozovnica
punto medio središče
medio hermano polbrat
media hora pol ure
una hora y media ura in pol
media latinidad vulgarna latinščina
media luna polmesec; Arg rogljič(pecivo)
media naranja polovica oranže; fig zakonska polovica
media noche polnoč
era media mañana bilo je sredi dopoldneva
¡ni media palabra! nobene besede več! velja!
medio tiempo (šp) polčas
medio vacío, medio desnudo na pol prazen, nag
edad media, media edod srednji vek
de edad media srednjeveški
de media edad srednje starosti
velocidad media srednja (poprečna) hitrost
dos y medio dva in pol
por término medio v poprečju, poprečno
tonto y medio čisto prismojen, neumen
a medio abrir priprt
a medio asar pol pečen
a medio camino na pol pota
a media luz v polsenci
a medio vestir na pol oblečen
a media voz poglasno
son las tres y media ura je pol štirih
dar media vuelta obrniti se
¡media vuelta a la derecha! na desno okrog!
dormido a medios na pol speč

mediolatino

A) agg. jezik ki se nanaša na srednjeveško latinščino

B) m jezik srednjeveška latinščina

meditābundus 3 (meditārī) neprestano misleč na kaj, naklepajoč kaj; z acc.: bellum Iust.