Franja

mar moški spol (ženski spol) morje; kipenje, butanje valov

mar alta plima
en alta mar na odprtem morju
mar baja oseka
mar gruesa viharno morje
mar picada razburkano, viharno morje
la mar de gente velika množica ljudi
tiene la mar de disgustos ima številne neprijetnosti
me gusta una (ali la) mar strašno mi je všeč
lleno de mar a mar nabito poln
por mar po morju, po morski poti
hacerse a la mar odpluti (na morje)
llevar agua al mar vodo v Savo nositi
a mares bogato, obilno, močno
llueve a mares lije kot iz škafa

márati to like, to care for; to be fond of; to be keen on

ne márati to dislike
ne maram za kavo I'm not very keen on coffee, I don't care for coffee
ne maramo ga we dislike him
ne mara delati he doesn't like working
ne maramo mu tega povedati we'd rather not tell him that
toliko maram za to kot za lanski sneg I don't care a button (ali a farthing, a pin) for it

marbre [marbr] masculin marmor, marmorna plošča (kip, plastika, spomenik, steber); frnikola, nika; tiskarska miza

de marbre iz marmorja, figuré hladen
marbre artificiel umetni marmor
marbre feint fingiran marmor
marbre statuaire kiparski marmor
froid comme le marbre, comme un marbre mrzel, hladen kot marmor, brezčuten, brezsrčen
carrière féminin de marbre kamnolom marmorja
plaque féminin, statue féminin de marbre plošča, kip iz marmorja
tourneur masculin de marbre brusač marmorja
être, rester de marbre biti, ostati brezčuten
être, rester sur le marbre (typographie) biti, ostati postavljen v stavku
livre masculin sur le marbre (typographie) za tisk pripravljena knjiga

Marcellus -ī, m (demin. k marculus, marcus kladivo) Marcél, ime najznamenitejše rodbine plebejske veje Klavdijcev. Poseb. znani so:

1. M. Claudius Marcellus Mark Klavdij Marcel, „italski meč“, konz. l. 222; premagal je Insubre in l. 215 Hanibala pri Noli, l. 212 je osvojil Sirakuze in padel l. 208 v boju s Hanibalom: L., Ci., V.

2. M. Claudius Marcellus Mark Klavdij Marcel, kot konz. l. 51 Cezarjev nasprotnik in sprožitelj senatskega sklepa de revocando Caesare; Cezar ga je pozneje pomilostil, za kar se mu je Ciceron zahvaljeval v svojem govoru Pro M. Marcello: Ci., C.

3. M. Claudius Marcellus Mark Klavdij Marcel, sin Avgustove sestre Oktavije, soprog Avgustove hčere Julije, Avgustov posinovljenec, zelo izobražen in nadarjen mladenič, ki je vzbujal rim. narodu najlepše upe; umrl je v Bajah, star 19 let (najbrž ga je zastrupila Livija): V., H., Pr., T., Sen. ph., Vell., Suet. — Pl. Marcellī Ci. možje, kakršen je Marcel. — Od tod
a) subst. Marcellīa -ōrum, n (Μαρκελλεῖα) marcélije, marcélski praznik, častno godovanje rodovine Marcelov na Siciliji: Ci.
b) adj. Marcelliānus 3 Marcélov: theatrum Suet. Marcelovo gledališče, ki ga je dal zgraditi Avgust in ga imenoval po svojem ne-čaku.

marcha ženski spol pohod, marš; odhod; hod, hoja; koračnica

marcha forzada brzi pohod
marcha fúnebre žalna koračnica
marcha militar vojaška koračnica
marcha del proyectil pot izstrelka
marcha torera koračnica bikoborcev
marcha en vacío (meh) prazni tek
abrir la marcha iti na čelu (pohoda)
estar en (buena) marcha biti v dobrem teku, biti v razmahu
poner en marcha v tek spraviti
ir a una marcha loca kot blazen dirjati

marchandise [-šɑ̃diz] féminin trgovsko blago, roba

marchandise de premier choix prvovrstno blago
marchandises pluriel de contrebande tihotapsko blago
marchandises disponibles, sur place razpoložljivo blago
marchandise (de qualité) moyenne povprečno blago
marchandise de rebut izvržek
marchandise d'usage journalier blago za vsakdanjo rabo
marchandises en grande, en petite vitesse brzovozno, vozno blago
accaparement masculin de marchandises kopičenje blaga
circulation féminin, trafic masculin des marchandises blagovni promet
dépôt masculin, entrepôt masculin de marchandises skladišče blaga
échange masculin des marchandises izmenjava blaga
fourniture féminin de marchandises dobava blaga
gare féminin de marchandises tovorna postaja
train masculin de marchandises tovorni vlak
étaler, vanter sa marchandise ponujati, hvaliti, figuré ne skrivati svojega blaga
ne pas farder sa marchandise pokazati stvari kakršne so
faire valoir sa marchandise (figuré) pokazati stvari v lepi luči
tromper sur la marchandise prodajati nepristno blago, figuré dati drugo stvar, kot smo pa obljubili

marchepied [maršəpje] masculin stopnica (pri vagonu); pručica, podnožnik; majhna lestev; figuré odskočna deska

se faire un marchepied de quelqu'un posluževati se koga (kot odskočne deske) za svoje cilje, za svoj dvig
je lui ai servi de marchepied po mojem hrbtu je splezal kvišku (figuré)
voyager sur le marchepied d'un train bondé potovati na stopnicah nabito polnega vlaka

marcher [marše]

1. verbe intransitif korakati, stopati, hoditi; naprej iti (teči, voziti se, peljati se); oditi; napredovati; potekati (zadeva); minevati, miniti; militaire naprej se pomikati; technique iti, delovati, funkcionirati, obratovati, biti v obratu, v pogonu; biti v redu

mes affaires marchent bien moji posli gredo dobro, uspevajo; familier pristati na, iti (biti) zraven

2. masculin (= façon féminin de marcher) hoja

il a marché dans mon histoire (naivno) je verjel moji zgodbi
faire marcher spraviti v tek, v obratovanje
faire marcher quelqu'un (familier) ukazovati komu, komandirati koga, za nos voditi koga
marcher avant quelque chose iti pred čem, biti važnejši (quelque chose kot kaj)
marcher avec, ensemble biti združljiv, spadati skupaj, zlágati se
marcher avec quelqu'un (figuré, familier) biti s kom istega mnenja
marcher à côté de ses lattes (populaire) biti brez dinarja, biti suh ko poper
marcher sur les brisées de quelqu'un komu v zelnik hoditi, skušati ga spodriniti
marcher sur le corps de quelqu'un po-, pregaziti koga
marcher devant quelqu'un iti pred kom; figuré utirati komu pot
marcher droit iti svojo ravno pot; storiti; kar je treba storiti
marcher dans les eaux de quelqu'un držati s kom
marcher sur des épines, sur des charbons ardents, sur des œufs hoditi kot po trnih, po žerjavici, po jajcih
marcher sur les mains hoditi po rokab
marcher de pair avec quelqu'un iti s kom z roko v roki
ne pas marcher ne (hoteti) sodelovati, se pridružiti
marcher au pas ubogati
marcher au même pas (figuré) iti v istem koraku
marcher à grands pas delati velike korake, hiteti
marcher sur quelqu'un planiti na koga
marcher sur les pas, sur les traces de quelqu'un ubirati stopinje za kom, posnemati koga
marcher sur le pied de quelqu'un komu na nogo stopiti, pohoditi koga
marcher sur la pointe du pied hoditi po prstih
marcher à quatre pattes iti po vseh štirib
marcher comme sur des roulettes (figuré) iti kot po maslu
marcher à sa ruine drveti v svojo pogubo
marcher à souhait iti po želji, iti v redu
marcher sous quelqu'un (militaire) biti pod poveljstvom kake osebe
marcher sur quelqu'un, quelque chose povsod (vedno) naleteti na koga, na kaj
marcher sur les talons de quelqu'un biti komu za petami
marcher à tâtons tavati, tipaje boditi
marcher avec son temps iti s časom, biti sodoben
marcher dans les ténèbres (figuré) tavati v temi
ça marche (familier) gre v redu, gre dobro
ça marche mal ne gre, kot bi moralo iti

marcio

A) agg. (m pl. -ci; f pl. -ce)

1. gnil (tudi pren.); ekst. trhel; vlažen

2. gnojen

3. (v preneseni rabi za podkrepitev številnih izrazov)
avere torto marcio sploh ne imeti prav
necessità marcia huda nuja
essere innamorato marcio biti zaljubljen do ušes
essere ubriaco marcio biti pijan kot klada
a dispetto marcio prav za nalašč

B) m

1. gniloba, gnili del

2. gnojni, bolni del (tudi pren.); moralna pokvarjenost:
tagliare via il marcio odrezati, kar je gnojno

Mārcius 3 (Mārcus) Márcij(ev), ime rim. plebejskega rodu; patricijski je bil le rod s priimkom Rex. Poseb. znani so

1. Ancus Marcius Ank Marcij, četrti rim. kralj (640—616): L., Ci., V., H., O.

2. Cn. Marcius Coriolanus Gnej Marcij Koriolan (Koriolski, tako imenovan, ker je bil zavetnik volskovskega mesta Korioli [Corioli], ki ga je osvojil l. 493); kot odločen patricij in nasprotnik plebejcev je bil l. 491 pregnan na pobudo ljudskih tribunov: L., Ci., Val. Max., Gell.

3. L. Marcius Septimus Lucij Marcij Septim, rim. vitez; po smrti obeh Scipionov je prevzel vrhovno poveljstvo v Hispaniji: L.

4. Marcii (brata) Marcija, starodavna vedeža: Ci.

5. Marcia Marcija
a) soproga Katona Utičana (Utiškega), pozneje Hortenzijeva soproga: L.
b) soproga Fabija Marina, Avgustovega zaupnika: T. — Kot adj.: Marcius saltus L. Marcijev gozd v Liguriji, kjer so Ligur(ij)ci l. 186 premagali konzula Kvinta Marcija Filipa: L., aqua Marcia L. ali (pesn.) Marcia lympha Tib. in Marcius liquor Pr., tudi samo Marcia -ae f: Mart. Marcijev vodovod, ki ga je začel graditi kralj Ank Marcij, do Rima pa ga je speljal Kvint Marcij Reks (Rex), Marcia frigora Stat. Marcijevega vodovoda. — Od tod adj. Mārciānus 3 Márcijev: foedus Ci. ki jo je sklenil Lucij Marcij Septim (gl. št. 3.) z Gaditanci (Gāditānī), carmina L. vedeža Marcija (gl. št. 4.), silva Marciana Amm. Črni les, Črni gozd, hribovita veriga na zahodu Nemčije (zdaj Schwarzwald); adv. Mārciānē márcijsko: Prisc.

marée [mare] féminin plima in oseka; plimovanje; sveže (morske) ribe; figuré množina, množica

contre vents et marées kljub vsem zaprekam
marée basse, haute oseka, plima
marée humaine valujoča množica ljudi
arriver comme marée en carême (figuré) priti kot poklican, o pravem času

marel|a [é] ženski spol (-e …) großer Schirm; (dežnik) der Regenschirm
figurativno napet kot marela gespannt wie ein Regenschirm, gespannt wie ein Fiedelbogen

maréla (-e) f pog. (dežnik) ombrello; pren.
film je napet kot marela un film thrilling, al cardiopalma
ženiti se pod marelo sposarsi senza aver casa

margarīta -ae, f (tuj., prim. gr. ὁ μαργαρίτης sc. λίϑος) biser: Varr. ap. Non., Ci., Sen. ph., Plin. — Redkejša soobl. margarītum -ī, n: T., Plin. iun., Ulp. (Dig.); kot ljubkovalna beseda: Augustus ap. Macr., Petr.

margin¹ [má:džin] samostalnik
rob, meja (tudi figurativno)
presežek
ekonomija marža, razlika med kupno in prodajno ceno, dobiček; vplačana vsota za kritje borzne transakcije
ekonomija meja rentabilnosti

on the margin of good taste na meji dobrega okusa
as by (ali per) margin kot je ob robu (zapisano)
in the margin na robu, ob strani (zabeleženo)
bled margin do besedila odstrižen rob
cropped margin preveč odstrižen rob
by a narrow margin komaj, za las
to have a narrow margin of profit imeti zelo majhen dobiček
margin of safety varnostni faktor
margin release key čezrobnik (pri pisalnem stroju)
margin stop robnik (pri pisalnem stroju)

marihuana samostalnik
1. (mamilo) ▸ marihuána, kannabiszPoročila dokazujejo, da je več kot 80 odstotkov zločinov storjenih pod vplivom marihuane. ▸ A jelentések szerint a bűncselekmények több mint 80%-át kannabisz hatása alatt követik el.Eno noč sem prebil celo v zaporu, ker sem imel pri sebi marihuano. ▸ Egy éjszakát börtönben is töltöttem, mert marihuána volt nálam.
Cariniki so lani zasegli 33 kilogramov heroina, 44 kilogramov kokaina in 8 kilogramov marihuane. ▸ Tavaly a vámosok 33 kilogramm heroint, 44 kilogramm kokaint és 8 kilogramm kannabiszt foglaltak le.
Sem pa zagovornik uporabe marihuane in njenih sintetičnih nadomestkov v medicinske namene. ▸ Én azonban híve vagyok a kannabisz és szintetikus helyettesítői gyógyászati célokra történő felhasználásának.

2. (rastlina) ▸ marihuána, kender, kannabisz

marionet|a [é] ženski spol (-e …) die Marionette, Drahtpuppe, Gliederpuppe
kot marioneta marionettenhaft
figurativno der Hampelmann

maritalement [-talmɑ̃] adverbe

vivre maritalement živeti kot mož in žena (brez legalne poroke), živeti na koruzi

marītus 3 (mas; prim. gr. μεῖραξ deček, deklica, μειράκιον deček, lit. martì nevesta, devica)

I. adj.

1. oženjen, omožen, zakonski: vagabatur per maritas domos L. po hišah zakoncev, fratre marita soror O. omožena, Venus O. zakonska ljubezen, torus O. zakonska postelja, foedus O., caedes O. umor lastnega moža, lex H. (= lex Iulia de maritandis ordinibus) zakonsko (od Avgusta izdano) določilo ali zakon, ki je prepovedoval neoženjenost in kaznoval tiste, ki niso imeli otrok, z izgubami dednopravnih pravic; l. 9 po Kr. so ta zakon obnovili kot lex Iulia et Papia Poppaea; šalj.: A. Pulchra edepol dos pecunia est. P. Quae quidem, pol non marita est Pl. res da, pa le, če se ga ne drži žena.

2. metaf. privezan, spojen (prim. marītō): arbores Ca., clivetum Col., ulmus Cat., Q. —

II. subst.

1. marītus -ī, m
a) zakonski mož, zakonski drug, soprog (naspr. caelebs): Ci., V., Q. idr., gaudens mulier marito H., novus maritus Pl., Varr. idr. ali recens maritus Plin. iun. novi zakonec, mariti Ap., Icti. zakonca, zakonci.
b) ženin, ljubimec, snubec: Pr., Tib., aegram nulli quondam flexēre mariti V.
c) metaf. o živalih: Ci., V., Col., olentis uxores mariti (= capri) H.

2. marīta -ae, f zakonska žena, zakonska družica, soproga: castas duce se iubet esse maritas O., marita onusta bacis H.

Marius 3 Márij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so

1. C. Marius Gaj Marij, roj. l. 156 v Cereatah pri Arpinu, l. 119 tr. pl., sedemkrat (prvič l. 107) konz., zmagovalec nad Jugurto l. 106, l. 102. nad Tevtoni pri Sekstijevih Toplicah (Aquae Sextiae, zdaj Aix en Provence pri Marseillu), l. 101 nad Kimbri; nasprotnik Sule, s katerim se je spopadal v državljanski vojni (l. 90—80), zastopnik ljudske stranke v Rimu, umrl 13. januarja l. 86: Ci., S., Val. Max., Vell.; pl.: Caesari multos Marios inesse Suet. možje, kakršen je bil Marij. Kot adj. Marius 3 Márijev: lex Ci. — Od tod adj. Mariānus 3 Márijev: consulatus Ci., bella Fl.

2. istoimen(sk)i posinovljenec prejšnjega, nav. imenovan Marij mlajši, roj. l. 109, konz. l. 82, po posvojiteljevi smrti vodja ljudske stranke, umrl na begu pred Sulo l. 82: Fl., Vell.

3. M. Marius Gratidiānus Mark Marij Gratidijan, Arpinec, posinovljenec brata Marija starejšega, izvrsten govornik; na Sulovo povelje ga je Katilina kruto usmrtil l. 82: Ci., Pl., Fl.