Franja

pelle [pɛl] féminin lopata; bager z lopato

pelle à charbon, à ordures lopata za premog, za smeti
pelle à neige lopar, lopata za kidanje snega
pelle à tarte, à gâteau lopatica za kolač, za torto
ramasser une pelle (familier) pasti; doživeti neuspeh
on en ramasse à la pelle tega najdeš na pretek, v obilici
remuer l'argent à la pelle (figuré) valjati se v denarju

pellejo moški spol (živalska) koža; kožica na sadju; meh (za vino); pijanec

dar (ali dejar, perder, soltar) el pellejo umreti
si yo estuviera en tu pellejo če bi (jaz) bil v tvoji koži
guardar el pellejo na varno se spraviti
pagar con el pellejo plačati z življenjem
salvar el pellejo zdravo (celo) kožo odnesti
mudar de pellejo leviti se

pellicule [pelikül] féminin kožica; médecine prhljaj; photographie film

pellicule en bobines, en rouleaux film v zvitku
acheter un rouleau de pellicule kupiti zvitek filma

pelo moški spol las, lasje, kocina, dlaka; puh

pelo arriba proti dlaki (lasem)
peinarse pelo arriba nazaj se česati
pelo de camello kamelja dlaka, kamelovina
pelo corto kratko ostriženi lasje; deška frizura
pelo a lo garzón, pelo a lo chico deška frizura
pelo oxiginado beljeni lasje
pelo postizo ponarejeni lasje, lasulja
pelo rizado kodrasti lasje
pelo a la romana, pelo a lo Colón paževska frizura
a(l) pelo pogodu; zelo prav; (za las) natančno, točno
pelo a pelo enak, bot
contra pelo ne pogodu, neprav, narobe
de pelo dlakav; premožen, odličen, čeden
ni un pelo niti sledu ne
de medio pelo ljudski
de poco pelo reven, siromašen
en pelo neosedlan; nestrojen (koža)
sin pelo brez dlak, plešast
agarrarse (ali asirse) de un pelo vsako pretvezo uporabiti
andar al pelo pretepati se
no corre un pelo de aire najmanjše sapice ni
cortar un pelo en el aire biti zelo bistroumen
echar pelo izmučiti se, utruditi se
hacer el pelo česati, frizirati
no tener pelo de tonto imeti zdravo pamet, biti prevejan
tomar el pelo (a) koga za nos vleči, za norca imeti
todo va al pelo vse gre gladko
no se le ve el pelo izginil je brez sledu
estar a medios pelos pijan biti
estoy de ello hasta los pelos sit sem tega že do grla
los pelos se le ponen de punta lasje mu gredo pokonci (se mu ježe)
contar a. con todos sus pelos y señales nekaj zelo podrobno pripovedovati
tirar de los pelos za lase povleči

pelota ženski spol

en pelota čisto gol, popolnoma nag; oskubljen (pri igri), oplenjen, izropan

pelote [plɔt] féminin klobčič (de laine volne); (= pelote basque) pelota (tenisu podobna igra z žogo pri Baskih); argot, militaire kazenska četa

pelote (à épingles) blazinica za bucike, šivanke
une vraie pelote d'épingles (figuré) neprijetna oseba
avoir les nerfs en pelote (familier) biti zelo živčen, biti živčno izčrpan
faire la pelote (militaire) biti v kazenski četi
faire sa pelote (figuré, familier) spraviti na varno svoj dobiček; ustvariti si ugodnost
jouer à la pelote igrati peloto

peloter [plɔte] verbe transitif naviti v klobčič; figuré, familier premikastiti; familier indiskretno božati, otipavati; laskati se (quelqu'un komu); verbe intransitif (pred začetkom igre) igrati z žogo (za ogrevanje)

peloter en attendant partie delati prve, tipajoče poskuse, (le) poskusiti

peloton [plɔtɔ̃] masculin klobčič, zvitek; militaire krdelo, skupina, vod, plotón; sport moštvo, oddelek, skupina

peloton d'exécution skupina vojakov, ki izvede ustrelitev, usmrtitev obsojenca
peloton de punition, de discipline (militaire) kazenski, disciplinski oddelek, četa
peloton de graisse (familier, figuré) debelinko
feu masculin de peloton skupinsko streljanje
être dans le peloton de tête (familier) biti med prvimi (v tekmi, natečaju)
se mettre en peloton (familier) zviti se v klobčič

peluche [plüš] féminin pliš; familier kosmič prahu

ours masculin en peluche medvedek iz pliša (igrača)

pena ženski spol kazen, kaznovanje; bol(ečina), trpljenje, muka; žalost, skrb; trud, napor

pena capital, pena de muerte, la última pena smrtna kazen
pena corporal telesna kazen
pena correccional kaznilniška kazen
pena pecuniaria denarna kazen, globa
pena de prisión zaporna kazen
alma en pena (rel) duša v vicah; pop prikazen, strah
sin pena ni gloria srednje, poprečno
con suma pena, con mucha pena z velikim trudom, z največjo težavo, komaj, toliko da še
so pena de razen če, s pridržkom da
dar pena žal biti
me da mucha pena este hombre ta človek se mi zelo smili
estar en pena (rel) biti v vicah
imponer una pena naložiti kazen
morir de pena umreti od žalosti, do smrti se žalostiti
no merece la pena, no vale la pena ni vredno truda, ne izplača se
¡qué pena! joj! gorje!
a duras penas z največjo težavo, komaj, toliko da še

pendiente ženski spol pobočje, strmina, nagnjenost

en pendiente strm

pendō -ere, pependī, pēnsum

I.

1. obesiti (obešati), vesiti (osnovni pomen najdemo le v sestavljenkah; prim. suspendō); occ. na tehtnico obesiti (obešati), da(ja)ti = tehtati, odtehta(va)ti: Varr., Plin., Eccl. idr., huius domi pendebatur aurum Ci., pensas exanimat herbas O.

2. metaf.
a) pretehta(va)ti, preudariti (preudarjati), presoditi (presojati), preceniti (precenjevati), oceniti (ocenjevati): Icti. idr., rem vobis proponam: vos eam suo non nominis pondere penditote Ci., ubi res spectatur, non verba penduntur Ci., p. consilium ex opibus Ci., aliquem non ex fortunā, sed ex virtute Ci.
b) z gen. pretii ceniti = čislati, v čislih imeti, spoštovati, šteti koga za kaj: parvi Ter., minoris, pluris Aug., quanti, flocci Ter., nihili Pl., Ter., quem tu vidisse non magni pendis H. šteješ prav za malo.

3. occ. plač(ev)ati, poplač(ev)ati: Enn. ap. Varr., Iuv., Plin., prisci aere gravi penso, non numerato debitum solvebant Fest.; od tod p. alicui pecuniam Ci. ali usuram pecuniae Ci. ep., quid vectigalis Britannia penderet, constituit C., stipendium bina milia aeris L., pretium T.; pren.: grates pendere Stat. hvalo da(ja)ti, zahvaliti (zahvaljevati) se.

4. metaf. plač(ev)ati za kaj (z življenjem, s kožo), (pre)trpeti kazen: Iust., Val. Fl., Icti. idr., poenam pendere proprie dicitur de eo, qui ob delictum pecuniam solvit Fest., exsilio poenam pendat vel nece O., Syrus mihi tergo poenas pendet Ter., capitis poenas O., has poenas pendens Ci., supplicium, ignominiam L., poenas pro scelere Lucr., maximas poenas pendo temeritatis meae Ci. ep.; redko pesn. abs.: tuis pendit in arvis Delius Val. Fl. se pokori, trpi. —

II. tehtati, têžek (težák) biti: Lucr., Plin., talentum ne minus pondo LXXX Romanis ponderibus pendat L.; pren. tehtati = vreden biti, veljati: bona vera idem pendunt Sen. ph. — Od tod

1. adj. pt. pf. pēnsus 3 tehten, važen: pensior condicio Pl., ut nihil quidquam esset carius pensiusque nobis Gell.; poseb. v reklih: nihil pensi habeo S. nič mi ni važno, za nič se ne menim (brigam), non (nec, neque, nec quicquam, nihil) pensi habeo ali duco nič mi ni do česa, zame nima nobene vrednosti, nič se ne (z)menim (brigam) za kaj, vest me ne peče zaradi česa, ne bojim se (npr. kaj storiti): neque fas neque fidem pensi habere T., neque in deexandā (sc. matre) quicquam pensi habere Suet., nihil pensi habuit, quin … Suet.; z inf.: neque dicere neque facere quicquam pensi habere Suet., nec pensi duxerat iisdem imaginibus ascribi Val. Max.; z odvisnim vprašalnim stavkom: neque id quibus modis assequeretur quisquam pensi habebat S., v enakem pomenu tudi alicui nec … quicquam pensi est: sed illis, nec quid dicerent, nec quid facerent, quicquam pensi fuisse L. niso preudarili niti svojih besed niti svojih dejanj, quibus si quicquam pensi fuisset S.; tako tudi: nec mihi adest tantillum pensi iam, quos capiam calceos Pl. niti toliko mi ni mar tega, kako naj nastopim.

2. subst. pt. pf. pēnsum -ī, n
a) sužnjam za en dan za predenje odtehtana volna, enodnevno delo z volno, dnevno delo: Pl., Pr., Iust., Ambr. idr., famulae tuae data pensa trahemus O., nocturna carpentes pensa puellae V., fusis mollia pensa devolvunt V.; pesn. preja (nit) Park: Sen. tr., Stat.
b) metaf. naloga, obveznost, dolžnost: Pl., Col., pensum absolvere Varr., p. operis sui peragere L., p. nominis familiaeque L., me ad meum munus pensumque revocabo Ci.

pendre* [pɑ̃drə] verbe intransitif viseti; vleči se (po tleh) (plašč); verbe transitif obesiti

se pendre obesiti se
pendre son pardessus au porte-manteau obesiti plaščna obešalnik
pendre un condamné au gibet obesiti obsojenca na vislice
pendre quelqu'un en effigie simbolično koga obesiti
(familier) dire pis (pire) que pendre de quelqu'un zelo slabo o kom govoriti
(familier) qu'il aille se faire pendre ailleurs naj ga drugi kaznujejo
laisser pendre ses bras povesiti roke
pendre la crémaillère slaviti vselitev v novo stanovanje
pendre au croc (figuré) obesiti na klin
ça lui pend au nez, sur la tête to mu grozi, to visi nad njim
il n'y a pas de quoi se pendre zaradi tega si ne bom delal sivih las
se pendre au cou de quelqu'un obesiti se komu okoli vratu, prisrčno ga objeti
se pendre à la sonnette neprestano, ves dan zvoniti (zvonec)
il s'est pendu par désespoir iz obupa se je obesil
il ne vaut pas la corde pour le pendre škoda vrvi, na katero bi ga obesili; on je nepoboljšljiv

penes, praep. z acc. (okameneli lok. k subst. penus -oris notranjščina, notranjost (αἰ(Ƒ)ές), prim. lat. penitus) v oblasti, v posesti, v moči, v rokah koga je kaj, pri; večinoma z glag. esse: Pl., Ter., Fl., Lact. idr., penes nos esse dicitur, quod in potestate nostrā est Fest., imperium summum p. Lacedaemonios erat N., p. Pompeium omne iudicium et potestas debet esse Ci., p. eosdem divitias et gloriam esse S., p. miseros plus impetūs T., p. quem quisque sit Caesaris miles C., p. rem publicam esse T. biti na strani države, potegniti (vleči) z državo, nullam p. se culpam esse L. on da ni prav nič kriv, alia omnis p. milites noxia erat L. vse drugo so zakrivili vojaki, p. te es? H. ali si pri sebi (= si pri pameti)? (prim. gr. ἐν σαυτῷ εἶ); pri glag. premikanja = k: quam penes amantum summa summarum redit Pl., imperii iura p. Constantinum et Livinium devenere.

Opomba: Penes pogosto stoji za besedo, ki je odvisna od njega: me (te) penes Kom., quem penes Pl., H., C.

penetrar prodreti, vdreti, pronikniti, uvideti, spregledati

penetrar en detalles iti v podrobnosti
no lo penetro ne spoznam (znajdem) se v tem
penetrarse de vtisniti si kaj (v spomin), trdno se prepričati o
estar penetrado de biti prežet z

pénitence [penitɑ̃s] féminin, religion kesanje, pokora; figuré kazen

pour pénitence za pokoro
pour ta pénitence tu copieras 200 vers za kazen boš prepisal 200 verzov
faire pénitence delati pokoro, kesati se
mettre en pénitence kaznovati
infliger une pénitence naložiti, prisoditi kazen

péniti (se) écumer ; (pijača) mousser ; (hudournik) bouillonner

peniti (se) se od besnosti écumer de rage, être écumant de rage, (en)rager
peniti (se) se od jeze bouillonner de colère

pensamiento moški spol misel, temeljna ideja; rek; namera, naklep; slikarska skica; rastlinstvo mačeha; sum, sumnja

la dama de sus pensamientos ideal njegove ljubezni
en un pensamiento v hipu, v trenutku
ni por pensamiento niti v sanjah ne
no le pasó por el pensamiento ni mu prišlo na pamet
los pensamientos son libres misli so svobodne

pensar [-ie-] po-, pre-, raz-, iz-misliti; nameravati; meniti, domišljati si, domnevati, premišljevati; imeti za

pensar entre sí, pensar para sí, pensar para consigo pri sebi misliti
pienso (en) hacerlo imam namen (nameravam) to storiti
¡piénselo! premislite!
¡ni pensarlo! ni govora (o tem)!
disfrutar pensando en veseliti se na
dar que pensar dati misliti
dar en qué pensar zaskrbeti, povzročiti zaskrbljenost
pensar mal de slabo mnenje imeti o
pensar y repensar premišljevati sem in tja
a fuerza de pensar po dolgem premišljevanju
al pensar que ob misli, da ...
sin pensar(lo) nehote, nezavedno
libertad de pensar (ali de pensamiento) svoboda mišljenja
es muy de pensarse dobro je treba pretehtati

pension [pɑ̃sjɔ̃] féminin pokojnina, penzija; (zasebna) renta; penzión, (manjši) internat; plačilo za popolno oskrbo

pension de famille hotel s preprosto postrežbo in skupnimi obedi
en pension v polnem penzionu
pension alimentaire preživnina
pension sur l'Etat, d'ancienneté de services pokojnina, državna penzija
pension de veuve, d'orphelin renta za vdovo, za siroto
pension viagère dosmrtna renta
pension de vieillesse (de retraite), d'invalidité starostna, invalidska pokojnina
caisse féminin de pension pokojninska blagajna
droit masculin à pension pravica do pokojnine
versements masculin pluriel pour la pension vplačila za pokojnino
mettre en pension upokojiti
mettre ses enfants en pension dati svoje otroke v internat