Franja

rȕšan -šna -o
1. dobro oblečen, bogat z oblekami: kuća mu je krušna i -a
2. žalno oblečen: sestre za braćom najduže idu -e
3. žalen: za umrlim rođakom nosi se -o odijelo

rūtātus 3 (rūta1) z rut(ic)o opremljen, z rut(ic)o obdan, z rut(ic)o pokrit: lacerti Mart., mustum Plin. pomešan z rut(ic)o, z rut(ic)o začinjen.

rùževina ž
1. agr. sorta vinske trte z belim grozdjem
2. rožni ekstrakt

ryepeck [ráipek] samostalnik
z železom okovan kol ali drog za privezovanje čolnov itd.

s, sa predl.
I. z orod.
1. s, z: (družba, skupnost, zveza) došla je s mužem; rastavio si me sa ženom
2. s, z: (način) slušati s pažnjom, narod ga je dočekao s radošću
3. s, z: (čas) sa svršetkom ove godine; sa svakim danom rastu vaši uspjesi
II. z rod.
1. iz, s, z: gledati s prozora; svjetlo s Istoka; ići sa zabave
2. zaradi: volim ga sa njegove smjernosti; sa rada zaboravlja sve drugo; s lude glave je to učinio
3. od: (čas) s početka, s večera
4. za: (mera) s prsta debeo
5. s, z: (način) hraniti djecu s preslice i desnice ruke
6. od: (odnos) s moje strane možeš biti miran; s vremena na vrijeme; s dana u dan

s predl., з, із, зі прийм., з род., знах. і оруд. в.

Säbelgerassel, das, figurativ rožljanje z orožjem

säbeln nerodno rezati, mučiti se z rezanjem

Säbelrasseln, das, figurativ rožljanje z orožjem

säbelrasselnd bojevit, rožljajoč z vojno

saboneta ženski spol žepna ura z odskočnim pokrovom

sabūrrō -āre (-āvī) -ātum (saburra)

1. obtežiti (obteževati) z balastom (s pritežjem), obložiti (oblagati) z balastom (z obtežitvijo, s pritežjem): sese arenā PLIN.

2. metaf. z jedjo in pijačo (na)basati, napolniti (napolnjevati), naložiti (nalagati), založiti (zalagati): ubi saburratae sumus PL. = nasičene, vino saburrati ARN. (o pijanih ljudeh) obloženi, napolnjeni = pijani.

2. napolniti (napolnjevati) z vonjem: paradisiaci horti odoramenta saburrans VEN.

sachet [sæšéi, sǽšei] samostalnik
vrečka, z dišavo (parfumom) namočena, napojena rutica (robček), vrečica z dišečo snovjo, ki se da med perilo, dišava

sachfremd brez zveze z zadevo; ki ni notranje povezano z zadevo; Entscheidung: (stvari) neustrezen

Sachverständigenbeweis, der, Recht dokaz z izvedencem

sacrifice [sǽkrifais]

1. samostalnik
žrtev, žrtvovanje; žrtvovana stvar
religija darovanje; odreka
ekonomija izguba
teologija Kristusova žrtev na križu

at great sacrifice z veliko izgubo
Sacrifice of the Mass religija mašna daritev
the great (last, supreme) sacrifice smrt za domovino
to fall a sacrifice postati žrtev
to make a sacrifice of s.th. žrtvovati kaj
to sell at sacrifice ekonomija proda(ja)ti z izgubo

2. prehodni glagol
žrtvovati
religija darovati; odreči se, opustiti
ekonomija proda(ja)ti z izgubo

to sacrifice one's comfort odreči se svojemu udobju
to sacrifice one's life žrtvovati svoje življenje
neprehodni glagol
žrtvovati
religija darovati; prispevati žrtev

to sacrifice oneself žrtvovati se

sacrificial [sækrifíšəl] pridevnik (sacrificially prislov)
žrtven, ki se tiče žrtve; požrtvovalen
trgovina prodan z izgubo

sacrificial victim (darovana) žrtev

sacri-legus 3, adv. -ē (sacra in legere)

1. krajo svetinj ali rop svetišča zadevajoč, s krajo svetinj ali z ropom svetišča povezan, svetokraden, svetokrajen, svetograben: templis bellum sacrilegum indicere CI., templo manus sacrilegas inferre CI. lotiti se svetišča z grabežljivimi (roparskimi, svetograbnimi) rokami, ausi sunt sacrilegas admovere manus intactis illis thesauris L.; kot subst. sacrilegus -ī, m tat svetinj, ropar svetišča, svetokradec, svetograbec: Q., SEN. PH. idr., sacrilego poena est CI., non sacrilegum, sed hostem sacrorum CI., sacrilegorum numero haberi N.

2. svetoskrunski, skrunilski, sramotilen, brezveren, brezbožen, hudoben, nizkoten, zavržen, podel, pokvarjen, malopriden, ničvreden: TER., MART. idr., Graeci CI., sanguis V., dextra, manus, linguae O., sacrilegas meretricum ut persequar artes O., feminae O. (ki so raztrgale Orfeja), manu sacrilegā produxit H., nec nos sacrilegi templis admovimus ignes TIB., Penthea tu ... bipenniferumque Lycurgum sacrilegos (ker sta zaničevala Bakhovo bogoslužje) mactas O., exi e fano ... hominum sacrilegissume PL., in ipso opere sacrilege (adv.) TERT.; subst.
a) sacrilegus -ī, m svetoskrunec, skrunilec, skrunitelj, oskrunjevalec, onečastitelj, onečaščevalec, (pre)kršitelj, brezbožnež, brezbožnik, hudobnež, podlež, nizkotnež, baraba, zavrženec, pokvarjenec, malopridnež, ničvrednež: omnes undique parricidae, sacrilegi, convicti iudiciis ... Catilinae proxumi familiaresque erant S., intrat sacrilegi (sc. Erysichthonis, ki je razžalil Cerero) thalamos O., minor exstat sacrilegus IUV.; z gen.: sacrilegus violati templi AMM., nuptiarum COD. TH., COD. I.; kot psovka = lopov, malopridnež: sceleste, parricida, sacrilege PL., hunc perterrebo sacrilegum TER.
b) sacrilega -ae, f = zavrženka, malopridnica, hudobnica, pôdlica, nizkotnica, pokvarjenka, ničvrednica: quid ais, sacrilega? TER.

sàčmenī -ā -ō okrašen z resami, s franžami: -a košulja

sadly [sǽdli] prislov
žalostno, z žalostjo; kruto, mučno, bedno; zelo, strašno
arhaično resno

sadly neglected strašno zanemarjen
I am sadly afraid that zelo se bojim, da...
I am sadly in need of... krvavo potrebujem...
I want it sadly krvavo potrebujem to