Franja

občinstv|o srednji spol (-a …) das Publikum; (poslušalci) die Zuhörerschaft; (javnost) die Öffentlichkeit; -publikum (beroče Lesepublikum, koncertno Konzertpublikum, stalno Stammpublikum)
… občinstva Publikums-
(ljubljenec der Publikumsliebling, okus der Publikumsgeschmack)
ki se izogiba občinstvu publikumsscheu
uspeh pri občinstvu der Publikumserfolg
uspešen pri občinstvu publikumswirksam

občudovánje admiration

z občudovánjem admiringly
vreden občudovánja admirable
zbujati občudovánje to arouse admiration
to zbuja občudovánje pri vseh that excites every one's admiration

ob-dō -ere -didī -ditum (ob in dăre)

1. nasproti postaviti (postavljati): latus apertum nulli malo H. izpostaviti (izpostavljati).

2. da(ja)ti, postaviti (postavljati) kaj pred kaj, zakleniti (zaklepati), zapreti (zapirati), zapahniti (zapahovati): pessulum ostio ali foribus Ter. zasuniti, fores O., obditis foribus T. pri zaklenjenih vratih, domum seris et catenis Ap., naves Fl. spredaj postaviti (da se zapre dohod), ceram auribus Sen. ph. ušesa zamašiti z voskom (da se ne bi slišalo); metaf.: nec rigidam timidis vocibus obde forem O.

3. vde(va)ti, vtakniti (vtikati): capillos in nexus mutuos Ap., amiculis obditus Ap. zavit v ogrinjala..

obdrž|ati (-im) držati

1. v rokah: halten, behalten; na sebi: anbehalten
obdržati ravnotežje das Gleichgewicht halten
obdržati položaj die Stellung halten
obdržati v glavi im Kopf behalten

2. v posesti: behalten; ne dati naprej: zurückbehalten, [übrigbehalten] übrig behalten, v bolnici ipd.: dabehalten; (še naprej imeti) halten

3. (vzdrževati) erhalten (pri življenju am Leben, sveže frisch)

4. (ne opustiti) beibehalten

5. (ubraniti) položaj: behaupten

obdržáti garder, conserver, maintenir, reteuir

obdržati v spominu retenir (ali garder) dans sa mémoire
obdržati za spomin garder en souvenir
obdržati pri življenju maintenir en vie
obdržati zase conserver (ali garder) pour soi
obdržati hladnokrvnost garder son sang-froid
obdržati se (na kakem mestu) se maintenir, rester
obdržati se na nogah se maintenir sur ses pieds, garder son aplomb

obed [è] moški spol (-a …) das Essen, die Mahlzeit, (kosilo) das Mittagessen
čas obeda die Essenszeit, Tischzeit
vstati od obeda vom Tisch aufstehen
… pri obedu Tisch-
(gost der Tischgast, pogovor das Tischgespräch)
pri obedu bei Tisch
k obedu zu Tisch

obéd lunch; dinner; midday meal

odmor za obéd lunch break
ostati na obédu pri kom to stay to (ali for) dinner with someone
ostati brez obéda to go without dinner
prisesti k obédu (o nepričakovanem gostu) to take potluck with (someone), to partake of potluck with (someone)

obenem [ê] gleichzeitig, zugleich; (skupaj) zusammen, kaj delati: mit- (šteti obenem s kom mitzählen, brati obenem s kom mitlesen …); (pri tem) dabei, wobei

ob-eō -īre -iī (-īvī) -ītum (ob in īre)

I. intr. iti, stopiti kam, v kaj, na kaj, k čemu: o. ad hostium conatūs L. nasproti stopiti = upreti (upirati) se, ovreti (ovirati), o. in infera loca Ci., donec vis obiit Lucr. dokler ne nastopi kaka sila; occ.

1. zaiti, zahajati: Pl., Stat., Ci. poet., Plin. idr., in pelago nautis ex undis ortus in undis sol fit uti videatur obire et condere lumen Lucr., orientis aut obeuntis solis partes Ci.

2. (o mestih) (za)toniti, propasti (propadati), zamreti (zamirati): Plin. (5, 117; 5, 139); (o ljudeh) preminiti (preminevati), umreti (umirati): Pl., L., Lucr., Iuv., Plin., Vell., Eutr. idr., tecum vivere amem, tecum obeam lubens H. —

II. trans.

1. (hod)iti okoli, obhoditi (obhajati), pohajati, postopati, pohajkovati, postavati, obisk(ov)ati, potovati po čem, prepotovati kaj: V., O., Suet. idr., provinciam, Asiam, domūs, villas Ci., nundinas L. na semenj pri(haja)ti, vigilias T. obiti, obhoditi (obhajati) straže, narediti obhod straž, tentoria Cu. pregled(ov)ati, nadzirati, comitia, cenas Ci. ali symposia Ap. udeležiti (udeleževati) se; occ.
a) iti k čemu, dospe(va)ti (do) česa, doseči (dosegati) kaj: Acheruntem obibo Enn. ap. Fest., tantum urbis superfuturum, quantum flamma obire non potuisset Ci.
b) nasproti (stop)iti, iti na(d) koga, napasti (napadati): obit obvius hostes Sil., Ufentem collapsum poplite caeso ensis obit laudemque pedum cum sanguine ademit Sil., o. fortissima nomina ferro Sil. usmrtiti.
c) opaziti (opazovati), (po)čakati koga, kaj, pričak(ov)ati koga, kaj, ogled(ov)ati, pregled(ov)ati, razgled(ov)ati se: facinoris tempus Ci. čakati na priložnost, annum petitionis suae Ci., o. omnia visu V., oculis Plin. iun.; pren.: omnes oratione suā civitates o. Ci. v misel vzeti (jemati), dotakniti (dotikati) se.

2. lotiti (lotevati) se česa, prevze(ma)ti, nase vzeti (jemati), nastopiti (nastopati) kaj, podvreči se čemu, oskrbeti (oskrbovati), opraviti (opravljati), (iz)vršiti, (izvrševati): nihil erat, quod non ipse obiret Ci., o. munus vigiliarum L., munia imperii T. vladarske dolžnosti, officia L., Plin. iun., Iust., Suet., legationem Ci., res suas Ci., bellum L., bella T., pugnas V., proelia Lucr., pericula et labores L., adulteria Suet., concubitum Ap., vadimonium ali diem Ci. držati se roka, upoštevati rok; poseb. obire diem supremum N., Suet. ali samo diem o. N., Pl., Suet., Aur. zadnji dan nastopiti, evfem. umreti; tako tudi mortem obire Ter., Ci., Suet. ali (pesn.) letum o. Lucr., morte obitā Ci., V., Lucr., Gell. po smrti, pl. mortes obitas T.; od tod obītus 3 umrl, mrtev: L. Andr. ap. Prisc., pl. obiti Ap.

3. pesn. iti okrog česa = obdajati, obkrožati: Sil., chlamydem limbus obibat O., maria obeuntia terras V., equum leonis pellis obit V., pallor obit ora O.; pass.: campus obitur aquā O.

ob-iciō -ere -iēcī -iectum (ob in iacĕre)

1. nasproti vreči (metati), nasproti, pred, spredaj postaviti (postavljati): argentum alicui ob os Pl., tabulas alicui ob os Ap. pod nos tiščati, o. se copiis C., se hosti N., se alicui infesto venieti obviam L., abeunti se obiecit Cu., se ad currum obicit V. plane na voz; med. nasproti stopiti (stopati): visu repentino obiecto N. ob nepričakovanem prizoru, obiectā re terribili Ci. pri kaki strahoviti prikazni, aliud miseris obicitur V., obicitur monstrum oculis V. se prikaže; occ.: opponere id et obicere adversario Ci. odvrniti (odvračati).

2. vreči (metati), zagnati (zaganjati) kaj pred koga, komu: Pl., Ter., Varr., Sen. rh., Val. Max. idr., Cerbero offam obicit V., o. parricidae corpus feris Ci., devorundos servos muraenis Sen. ph., aliquem bestiis Eutr.; pren.: delenimentum animis Volani agri dimensionem o. L.; metaf. prepustiti (prepuščati), izročiti (izročati), nastaviti (nastavljati), izpostaviti (izpostavljati) koga, komu (čemu): legatum hominibus feris C., consulem morti Ci., exercitum flumini C., se hostium telis Ci., caput V. življenje (nevarnosti), vitam invidiae Ci., obiectus fortunae Ci. ali calumniantibus Q., obiectus ad omnes casus Ci., obicere se in dimicationes Ci.

3. occ. za obrambo postaviti (postavljati) kaj pred koga (kaj), preložiti (prelagati), položiti (polagati) kaj pred koga (kaj), držati kaj pred čim ali proti čemu: carros pro vallo C., Alpium vallum contra transgressionem Gallorum Ci., novum pro diruto muro L., portis ericium C., fores L. ali portas V. zaloputniti, o. fossam L., cervos L. španske jezdece, prenosne ovire, funes iumentaque Auct. b. Alx., scutum L., clipeos ad tella obiciunt V., navem faucibus portūs C.; metaf.: noctem peccatis et fraudibus obice nubem H. zagrni z nočjo in z oblakom = naredi nevidne; od tod pt. pf. obiectus 3 (o krajih, rekah idr.) ležeč (stoječ) pred čim, čemu nasproti, spredaj ležeč (stoječ): insula obiecta portui Brundisino C., silvae obiectae (= obiacentes) C., tot omnibus obiectis Cu.

4. (z abstr. pojmi) navd(aj)ati koga s čim, navdahniti (navdihovati), obuditi (obujati), vzbuditi (vzbujati), prizade(va)ti, povzročiti (povzročati) komu, kaj, spraviti (spravljati), postaviti (postavljati) koga v kakšno stanje (npr. v strah): Pl., o. alicui laetitiam nec opinanti (iznenada) Ter., deos sibi eam mentem obiecisse, ut … L. da so mu to misel navdahnili bogovi, quae res tantum furorem Roscio obiecit? Ci., rabiem canibus V. razbesneti, razdražiti pse, o. spem, terrorem L., mentem et dolorem Ci., religione obiectā C. ker so se porajali verski pomisleki; od tod pass. obicitur alicui aliquid = dogodi se, prigodi se, zgodi (dogaja) se, pripeti se komu kaj, koga doleti kaj: hocine? ...? mihi mali obici tantum! Ter., tum hoc mihi esse obiectum malum! Ter., obiectabatur animo metus et dolor Ci. sta obhajala (navdajala) srce.

5. oponesti (oponašati), očitati: L., O., T., Plin. iun., Pr. idr., ignobilitatem obiecit Caesaris filio Ci., furta mihi obiciuntur Ci.; s kavzalnim stavkom: non tibi obicio, quod (da) hominem dignissimum tuis moribus, Apollonium Niconis … spoliasti ac depeculatus es Ci., Meneclides Epaminondae obiecit, quod liberos non haberet N.; s povednim stavkom (ACI): obicit mihi me ad Baias fuisse Ci.; tudi z de: de Cispio mihi igitur obicies? Ci., quod obiectum est de pudicitiā Ci. Od tod subst. pt. pf. obiecta -ōrum, n očitki, očitanja: o. negare, diluere Q.

Opomba: Star. obiexim -is = obiecerim -is: Pl.

običáj (osebni) habit, habitude, wont; (splošen) use, usage, custom

po mojem običáju according to my wont
dvorski običáj etiquette
trgovski običáj (uzanca) usance
splošno privzet običáj common practice
star običáj an old (ancient) usage
ukoreninjen običáj inveterate habit
običáji in navade habit and custom, arhaično use and wont
to mu je postal običáj it became a habit with him, this has grown habitual with him, it grew upon him
prekiniti z običájem to break a habit
priti iz običája to fall out of use (ali into disuse)
običáj nastane, vznikne custom springs up (ali arises)
drugi časi, drugi običáji other times, other manners
običájen habitual; customary; usual; wonted; common
nekaj običájnega a common (ali a usual) thing
to ni več običájno that's no longer the way
to pri nas ni običájno this is not the custom here
to je postalo običájno pri nas it has become the usual thing with us

običáj (-a) m

1. uso, usanza, costume; prammatica, rito; tradizione:
ljudski običaji costumi popolari
ženitovanjski običaji, običaji pri pokopavanju usanze nuziali, funebri
običaj božičnega obdarovanja l'usanza, il rito dei doni natalizi
običaj božične jelke la tradizione dell'albero di Natale

2. jur.
pravni običaji usanze giuridiche, consuetudini

običaj|en (-na, -no) gewöhnlich, gewohnt, üblich (v deželi landesüblich, v jeziku sprachüblich, v kraju ortsüblich, na tržišču marktüblich, v panogi branchenüblich, pri sodišču gerichtsüblich, bančno banküblich, trgovsko handelsüblich); gängig (trgovsko - blago handelsgängig, marktgängig); (ki je v navadi) gebräuchlich, eingebürgert; (tradicionalen) herkömmlich; Normal- (velikost die Normalgröße, teža das Normalgewicht, kakovost die Normalgüte); tehnika Regel- (izvedba die Regelausführung)
postati običajen sich einbürgern
na običajen način in gewohnter Weise
tabela običajnih najemnin der Mietspiegel

obírati to gather, (sadje) to pick; (figurativno, ljudi) to calumniate, to defame, to backbite; (kosti) to pick (a bone)

obírati se to be slow, to linger, to hesitate
obírati se pri jedi to toy (ali to play) with one's food, to peck (ali to nibble) at one's food

obísk visit; call; (prisotnost) attendance; (oseba) visitor, company

dan obiskov visiting day
ure obiskov visiting hours pl, at home
zelo kratek obísk a flying visit
državni obísk state visit
nastopni obísk first visit
vljudnostni obísk duty call
službeni obísk formal call
poslovilni obísk farewell visit
prijateljski obísk informal call; goodwill visit
obísk bolnikov visit to (ali visiting of) patients
letni poprečni obísk average annual attendance
biti na obísku to be on a visit
biti pri kom na obísku to be calling on someone
delati obíske (o zdravniku) to make (ali to do, to go) one's rounds (z avtom by car)
sem le na obísku tu I am only a visitor here
sestra je na obísku pri teti my sister is on a visit to her aunt('s)
imeti obísk to have visitors
imamo vedno mnogo obískov we always have a lot of visitors
danes sem imel mnogo obískov today I have had many calls (ali many callers)
napraviti kratek obísk to pay a call, to drop in, (pri kom) to pay someone a flying visit
vrniti obísk komu to return someone's visit (ali someone's call)
priti na obísk to pay a visit (h komu to someone), to call (up)on someone, to come to see someone

obísk visita f

kratek obisk (fig) fam visita f de médico
obisk na domu (zdravnika itd.) visita a domicilio
vljudnosten (poslovilen, sožalen, uraden) obisk visita de cortesía (de despedida, de duelo ali de condolencia ali de pésames, oficial); (gostilne itd.) frecuentación f
dan obiskov día m de visita, (pri ženskah) día m de recibo
biti na obisku estar de visita
napraviti obisk hacer una visita a
vrniti obisk pagar (ali devolver) la visita a alg; (šole) asistencia f; (kraja) visita f
prvi, nastopni obisk primera visita, A visita de llegada

obíti¹ (-ídem) perf.

1. fare il giro (di), andare intorno (a), girare:
obiti gozd fare il giro del bosco
obiti Evropo girare l'Europa

2. (izogniti se) eludere, girare alla larga (di)

3. passare in rassegna, visitare:
obiti častno četo passare in rassegna il plotone d'onore
obiti razstavo visitare la mostra

4. essere colto, preso da:
obšel ga je hud dvom, strah fu preso da forti dubbi, dalla paura
obšla ga je bledica, kurja polt impallidì, rabbrividì
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
napredek je obšel naše podeželje il progresso si è dimenticato delle nostre campagne
pri podelitvi nagrad so ga obšli nell'assegnazione dei premi è stato ignorato
novica je hitro obšla svet la notizia si diffuse rapidamente
obiti neprijetna vprašanja glissare sulle domande imbarazzanti

obláčiti (-im) | obléči (-em)

A) imperf., perf.

1. vestire, vestirsi, indossare, portare; infilare:
obleči plašč infilare il cappotto
obleči sodniško, odvetniško togo (postati sodnik, odvetnik) vestirsi della toga

2. (obložiti) rivestire:
oblačiti stene s tapetami rivestire le pareti di carta da parati

B) obláčiti se (-im se) | obleči se (-em se) imperf., perf. refl. vestirsi, vestire:
oblačiti se po modi vestire alla moda
obleči se v modro, v sivo vestire di blu, di grigio
oblačiti se pri najboljšem krojaču v mestu vestirsi dal miglior sarto della città
oblačiti se neokusno infagottarsi
okusno se oblačiti saper vestire

ob-lītterō -āre -āvī -ātum (ob in līttera = kaj napisanega premazati, prečrtati, izbrisati) od tod metaf. iz spomina (iz)brisati, potisniti (potiskati) v pozabo, pahniti (pehati) v pozabo, povzročiti (povzročati), narediti (delati), (po)skrbeti da se kaj pozabi: nec (sc. mandata) ulla oblitteret aetas Cat., rem silentio oblitteravit Suet., (sc. consul) adversam pugnam prosperā oblitteravit L., publici beneficii mei memoriā privatam offensionem oblitterarunt Ci.; nav. pass. oblitterari v pozabo preiti (prehajati), pozabiti (pozabljati) se: Sen. tr., Q. idr., inimicitiae Pelopidum exstinctae iam atque oblitteratae Acc., res prope iam oblitterata L. pozabljena, nondum oblitteratā memoriā belli L. vojna še ni bila pozabljena, oblitterata aerarii nomina T. pozabljene terjatve državne zakladnice (pozabljeni dolgovi pri državni zakladnici).

oblīviō -ōnis, f (oblīvīscī)

1. pozaba, pozabljenje, pozabljanje: Varr., H., Iuv. idr., memoriam discordiarum oblivione delere Ci., ab oblivione vindicare Ci. rešiti pozabe, iztrgati pozabi, in oblivionem alicuius rei venire Ci. ali capere oblivionem alicuius rei Plin.; tudi capit me oblivio alicuius rei Ci. ali rem oblivione conterere Ci. = pozabiti (pozabljati) (na) kaj, aliquid oblivioni dare L. pozabi prepustiti (prepuščati), izročiti (izročati), aliquid oblivione dimittere T. izbrisati (si) kaj iz spomina, pozabiti na kaj, aliquem in oblivionem alicuius rei adducere L. poskrbeti (storiti), da kdo kaj pozabi, in oblivionem ire Sen. ph. v pozabo pri(haja)ti, preiti (prehajati), per oblivionem Suet. s pozabo, s tem, da pozabi, „pozabivši“, omnium factorum dictorumque oblivio Suet. ali discordiarum oblivio Iust. splošna pomilostitev, amnestija, lex oblivionis N. zakon o pomilostitvi; (pesn.) pl.: Gell., lividae obliviones H. zavistno pozabljanje.

2. pozabljivost, slab spomin: inter cetera in eo mirati sunt homines et oblivionem et inconsiderantiam Suet., oblivioni obluctari Cu., Claudii oblivio T. — Poseb. oblivionis amnis ali aqua, tudi oblivio amnis Sen. ph., Lact. (o podzemeljski reki pozabljenja Lethe). — Kot nom. propr. Oblīviō -ōnis, f Oblivióna, reka v tarakonski Hispaniji (zdaj Lima): Plin., Mel., L. epit., Fl.