Franja

generātim, adv. (genus)

1. po rodovih (plemenih, pokolenju, stanovih, razredih, vrstah): VARR., Germani suas copias castris eduxerunt generatimque constituerunt C. po plemenih, Caesar contione habita Cordubae omnibus gen. gratias agit: civibus Romanis, ... Hispanis, ... Gaditanis, ... C., multa praeterea gen. ad avaritiam excogitabantur C. po razredih posestnikov, nulli fuerunt, qui illa artificiose digesta gen. componerent CI., aut publice civitates istos honores habent aut sic gen. homines, ut aratores, ut mercatores, ut navicularii CI., efficis ut cupide gen. saecla propagent LUCR., proprios gen. discite cultus, agricolae V., ne omnia gen. sacra omnesque percenseam deos L.

2. (na)splošno, sploh, obče: COL., Q., quid ego de ceteris civium Rom. suppliciis singillatim potius quam generatim atque universe loquar? CI., non nominatim, sed generatim, informata proscriptio CI.

genio moški spol genij, duh; duh zaščitnik; značaj, temperament, živahnost, ognjevitost

genio tutelar duh zaščitnik
genio vivo (alegre) živahen temperament
corto de genio duševno omejen
mal genio slaba volja; togota
tener mal genio togoten, razdražljiv biti
tener genio (para) imeti dar (za)
genio y figura, hasta la sepultura značaja ne spremeniš

genius (Genius) -iī, voc. genī (TIB.), m (genere = gīgnere)

1. duh čuvar, duh zaščitnik, genij, božanstvo, ki človeka spremlja od rojstva do groba in z njim deli veselje in žalost: FL., AP., AMM., scit Genius, natale comes qui temperat astrum, naturae deus humanae, mortalis in unum quodque caput, voltu mutabilis, albus et ater (vesel in žalosten) H. Zato so genija poseb. ob rojstnih dneh, svatbah in ob drugih pomembnih obdobjih človeškega življenja častili (pomirjali) z daritvami, kadilom, vinom, cvetlicami idr.: PERS. genium piare H., cras genium mero placabis H. Genij je včasih namestnik človeka samega: genio meo multa bona faciam PL. svojemu geniju (= sebi) bom zelo stregel, genium suum defraudare PL., TER., LUC. svojega genija varati = pritrgati si najpotrebnejše, ničesar si ne privoščiti genium curare vino H. privoščiti si, dobro se imeti ob vinu, December geniis acceptus O. kmetom dobrodošel (ker pozimi ne delajo na polju), indulge genio (= tibi) PERS., quanto tamen pulchrius ... suum genium propitiare T. biti hvaležen samemu sebi = vse imeti sam od sebe (ne od drugih). Pri geniju so tudi prisegali in sicer bodisi pri svojem ali pri geniju čislanih in ljubljenih oseb (sužnji pri geniju svojega gospoda, podložniki pri geniju svojega vladarja): PL., TER., TIB., PETR., SEN. PH., SUET., ULP. (DIG.), te per Genium ... obsecro et obtestor H. Svoje genije so imele tudi vse večje in manjše družbe: narodi, države, mesta, društva, zadruge, rodbine, legije, črede, tudi kraji in pokrajine, celo stanja in opravila: IUV., MART., AMM., PRUD., Genium loci ... precatur V., Genio (sc. urbis Romae) maiores hostiae caesae quinque L.

2. metaf.
a) dajalec veselega, razkošnega življenja, dobrotnik, gostitelj (zajedavcev): tuom gnatum et genium meum (vidi) PL., ecquis est qui mihi commonstret Phaedromum, genium meum? PH., teneo dext(e)ra genium meum PH.
b) (redko) duh, duhovitost, bistroumnost: nemo mathematicus genium indemnatus habebit IUV. preroškega duha (ki bi mu razodel prihodnost), victurus genium debet habere liber MART. mora imeti duhovito dovtipnost, habes nec cor ... nec genium MART. nimaš ne čuta ne uma (za dobre jedi), naspr.: sapis ad genium PL. ugajajo (prijajo) ti dobre jedi.

genre [žɑ̃r] masculin, botanique, zoologie zvrst, vrsta; rod; grammaire spol; način; način življenja, manire; stil, eleganca, moda; (umetnost) žanr

genre humain človeški rod
genre (littéraire) literarna zvrst
genre dramalique dramska zvrst
genre masculin, féminin (grammaire) moški, ženski spol
le genre de vie anglais angleški način življenja
genre d'affaires trgovska, poslovna veja, branša, panoga
marchandises féminin pluriel de tout genre vsakovrstno blago
le dernier genre najnovejša moda
avoir bon genre biti lepih manir
ce n'est pas mon genre to ni zame, to mi ne leži
c'est un genre douteux to ne kaže dobrega okusa
se donner du genre un genre, faire du genre afektirano se obnašati

gēns, gentis, f (genere = gīgnere; prim. gr. γενεά, jon. γενεή rod, pleme, pokolenje)

I. (v družinskopravnem pomenu)

1. rod, pleme, sorodstvo, tj. zveza (skupek) več po skupnem pokolenju ali rodovnem imenu (nomen gentile ali gentis) in po skupnih bogoslužnih obredih združenih družin ali rodbin (familae, stirpes): gens Manlia CI., Iulia gens L., non communiter modo Corneliae gentis, sed proprie familiae suae (= Scipijonov; Kornelijevem rodu so namreč pripadali Dolabellae, Lentuli, Rufini, Scipiones, Sullae idr.) L., Sulla gentis patriciae nobilis fuit S., patriciae gentis vir L.; sprva se je beseda uporabljala le za patricije, ko pa je bil plebejcem dovoljen conubium s patriciji, tudi za plebejce; od tod: quamvis periurus erit, sine gente H. brez prednikov, nizkega rodu; zaničlj.: gens ista Clodia CI. svojat. Najstarejši patricijski rodovi, ki so pripadali trem prvotnim občinam (okrajem), imenovanim Ramnes, Tities in Luceres, so se imenovali maiores gentes starejši rodovi, plebejski, ki jih je šele kralj Tarkvinij Prisk povzdignil v patricijski stan in pozval v senat, minores gentes mlajši rodovi; po tem so se tudi senatorji ločili v patres maiorum gentium in patres minorum gentium sen., ki jih je Romul, in sen., ki jih je Tarkvinij Prisk pozval v senat = sen. prvega in sen. drugega reda: CI., L., T. Od tod metaf.: dii maiorum gentium in dii minorum gentium CI. starejša-mlajša = višja-nižja božanstva; podobno: Cleanthes, qui quasi maiorum est gentium Stoicus CI. izborne -, izbrane vrste.

2. meton. zarod, potomec: heroes, salvete, deûm gens CAT., vigilasne deûm gens, Aenea? V., Tirynthia gens est (= Fabius) SIL. –

II. (v narodnopravnem pomenu)

1. (o narodih) pleme, narod (= skupek več manjših rodov (nationes) istega pokolenja in jezika): g. Allobrogum, Cilicum, Sabina aut Volsca CI., omnes exterae gentes ac nationes CI. plemena in posamezni rodovi, exterae gentes CI. inozemstvo, Athenienses, quae gens Ionum habetur CI. ki veljajo za jonsko pleme, ius gentium CI. mednarodno pravo, g. Nerviorum, Sueborum C., terruit urbem, terruit gentes H., ita nationis nomen, non gentis evaluisse T.; occ. pl. gentes =
a) tujci, inozemci, barbari: AUCT. B. HISP., duretque gentibus ... odium sui T.
b) pogani, neverniki: ECCL., VULG. Pogosto je partitivni gen. pl. v splošnem pomenu „svet“, večinoma v zvezi z besedami ubi, ubinam, ubicumque, (n)usquam, longe, minime idr.: ubi gentium S. kje na svetu, ubinam gentium sumus? CI. kje na svetu (kje zaboga) pa smo? ubicumque terrarum et gentium CI. kjer koli ljudje prebivajo, abesse longe gentium CI. biti pri zelo oddaljenih narodih (= daleč po svetu), usquam gentium PL. nekje, nusquam gentium TER. nikjer, nec usquam gentium AP. in nikjer, minime gentium TER. za ves svet ne, nikakor ne.

2. meton.
a) občina, srenja (kakega mesta): oppidum, quae gens ... C., omnes eius gentis cives N.
b) kraj, (po)krajina, okraj, okrožje: ei Syriam, Babylonem, Persas integerrimas gentes ad diripiendum tradidisti CI., qui Cataoniam tenebat, quae gens iacet supra Ciliciam N., ipsum in eam gentem iturum L., gentes viduatas esse suis cultoribus ARN. –

III. (redko v naravnopravnem pomenu)

1. rod (= genus, več posameznikov, ki po rojstvu in podobnosti spadajo v eno vrsto): gens humana CI., H.

2. (o živalih) pleme, pasma: quos (equos) in spem statues submittere gentis V., utque luat poenas gens haec (vulpium) O., intestino bello totae gentes (apium) consumuntur COL.

gentīlitās -ātis, f (gentīlis)

I.

1. soplemenjaki, soplemenstvo, sorodniki, sorodovinci = sorodstvo, sorodovina, sorodovinstvo, rod: PLIN. IUN., gentilitatis ius, gentilitatum iura CI.; v pl. pogosto = (so)plemenske, sorodstvene zveze: VARR., CI., PLIN. IUN.

2. metaf. imenska sorodnost: cinnamomo proxima gentilitas erat PLIN., herbam quoque Graeci erineon vocant reddendam in hoc loco propter gentilitatem PLIN., g. nominis sui, g. Constantini nominis AMM.

3. meton. soplemenjaki, sorodovinci: AUR., omnes Tarquinios eicerent, ne quam reditionis per gentilitatem spem haberent VARR. AP. NON., sparsas ... gentilitates colligere PLIN. IUN. –

II.

1. narodnost, meton. = narod: MIN.

2. poganstvo, nevernost, meton. =
a) poganska vera: errant, qui contendunt priorem esse gentilitatem quam dei religionem LACT.
b) pogani, neverniki: ECCL.

genug dovolj, zadosti; widerwillig genug (do)kaj nerad; nicht genug [daß] dass ne le; gut/schlecht/oft genug kar dobro/slabo/pogosto; mehr als genug več kot dovolj; Manns genug sein biti dovolj pogumen; ich habe genug von sit sem že (česa)

gerade¹

1. Adjektiv raven, Mathematik Linie: prem; (offen) odkrit; Haltung: pokončen, zravnan; Charakter: pokončen, pošten, mit geraden Dingen pošteno

2. Adverb ravno, prav, (soeben) pravkar; nicht gerade ne ravno; nun gerade za nalašč

gering majhen, neznaten, Aussichten, Neigung: neznaten; (unbedeutend) nepomemben; Volk: preprost; Meinung: slab; zu gering premajhen; nicht die geringste Hoffnung niti najmanjšega upanja; gering denken von imeti slabo mnenje o; nicht gering nemajhen; nicht im geringsten niti najmanj, še malo ne

gerō -ere, ges-sī, ges-tum (iz *geso)

I.

1. nesti, nositi: Vulcanum (ogenj) in cornu conclusum PL., onera VARR., formicae onus ore gerentes O., caput incensum fervore gerebant LUCR., g. terram L., tela gerunt V. prinašajo, dobavljajo, g. tela dextris, sceptrum dextrā, pila manu V., Horatius spolia prae se gerens H., clipeum laeva gerebat O.; redko z naznačeno smerjo: saxa in muros g. L.; pren.: bella manu letumque gerens V.

2. occ.
a) na sebi nositi, imeti: vestem N., O., hastam, vittas, regis insigne, barbam et crines V., umbrata gerunt civili tempora quercu V., cuncta gerens, vocemque et corpus et arma Metisci V., virginis os habitumque gerens et virginis arma V., quod aliena capella gerat distentius uber H., g. serta, vinela, angues imixtos crinibus, cornua fronte, terga leonis (levíno) O., tela gerit fixa in pectore O. ima ... zapičene, quae bracchia gessit, crura gerit O. kar je imel za roke, ima (zdaj) za noge, simulacrum gerebat Beli effigiem CU. je imel Belovo podobo, fratrum speciem g. SEN. TR.; z abstr. obj.: g. nomen decusque V. uživati, nomen O. ime imeti, imenovati se, falsum cognomen SEN. PH. imeti izmišljen priimek, mores O. kazati; pren. alicuius personam g. krinko koga imeti = vlogo koga igrati, zastopati koga: quam personam gerere velimus CI., est proprium munus magistratus intellegere, se gerere personam civitatis CI. da zastopa državo; od tod tudi gerere aliquem vlogo koga igrati, njegov posel (službo, opravilo) vršiti: g. principem PLIN. IUN. kot prvak nastopati, aedilem AP., non heredem regni, sed regem IUST. ne vesti se kot ..., ampak kot ..., civem patremque CL.
b) v sebi nositi, imeti, gojiti: animum muliebrem ENN., iras PL., TER., amicitiam CI., N., muliebres inimicitias CI., Catonem inimicitias cum multis gessisse accepimus CI. da je z mnogimi živel v sovraštvu, veteres inimicitias cum Caesare g. C., advorsum divitias invictum animum gerebat S., suos hortatur, uti fortem animum gererent S. da naj razodevajo (kažejo) Iulus ante annos animumque gerens curamque virilem V., curam g. pro aliquo V. skrb imeti za koga, skrbeti za koga, seu tu querelas sive geris iocos ... pia testa H. vsebuješ, praecipuum in Romanos gerebant odium L. gojili, mixtum gaudio et metu animum g. L., g. in pectore ferrum, vulnus mente tacita, vires sine mente O., partum ali uterum PLIN. noseča biti, (o živalih) breja biti; abs.: ad ea rex, aliter atque animo gerebat, placide respondit S. kot si je mislil.
c) na sebi (= na svojem površju) nositi, imeti, pogosto = roditi: gerit India lucos V., platani mālos gessere V., terra viros urbesque gerit silvasque ferasque O., silva gerit frondes, eiectas litus harenas O., arbores gesserat Oete O., quidquid et herbarum Thessala terra gerit TIB.
č) gerens aliquid lahko včasih slovenimo s predlogom s (z) in soc.: monstrum centum oculos gerens O. s stotimi očmi, in vertice picum gerens, ora pallidiora gerens O. bolj bledega obraza.

3. posebna pren. rekla:
a) prae se gerere aliquid kaj očitno kazati, izražati, razodevati: utilitatem CI. očitno koristiti, perspicuam coniecturam CI. očitno in jasno dajati mesto dozdevam.
b) morem gerere alicui storiti komu po volji, ugoditi, ustreči, vda(ja)ti se komu (čemu): PL., TER., geram tibi morem CI., diligenter Sex. Naevii cupiditati morem gerunt CI., mos est gerendus Cn. Pompeio CI., gerat ille suo morem furiosus amori O.; brez dat.: ut homines sunt, ita morem geras PL.

4. metaf. refl. se gerere (vselej s kakim adv., adv. določilom ali predik. acc.)
a) kako nositi se, obnašati se, vesti se, kazati se, ravnati: g. se valde honeste CI. EP., se turpissime CI., in ea (re publ.) se excellentius CI. (gl. ex-cellō), sic me in hoc magistratu geram, ut ... CI., ut te illic gesseris, non audeo dicere CI., illi quo se pacto gerunt? CI., quemadmodum se unusquisque nostrum gerat CI., g. se contumacius N., sic se gerebat, ut ... N., sic se gerendo N. ob takem vedenju (ravnanju), ut sese victus gereret, exploratum misit S., sic me non solum adversus socios gesseram, sed etiam adversus hostes L., g. se inconsultius L., se turpiter in legatione PLIN. IUN.; g. dis se minorem H. bogovom se podrejati, se medium L. ne biti na nikogaršnji strani, nepristranski biti, nepristransko ravnati, se illis dignum SEN. PH.; adv. določilo izraženo s praep.: census ... tantum modo indicat eum, qui sit census, ita se iam tum gessisse, pro cive CI. kakor (kot) državljan, g. se pro colonis L., se sine crimine O.
b) (zevg.) držati se in držati: meque vosque in omnibus rebus iuxta geram S., g. se et exercitum more maiorum S.

II. metaf.

1. storiti, izvršiti, izvesti, opraviti, oskrbeti: quod factum gessissem pro salute rei publ. CI., eosdem in foro gessi labores CI., ea, quae clarissimus adulescens gessit et gerit CI., omnia per servos latronesque gessisti CI., nec tecum talia gessi V., maiora fide g. O. neverjetna dela izvršiti, tutelam alicuius g. DIG. varuh biti komu, toda: g. tutelam corporis SEN. PH. za telo skrbeti; zelo pogosto rem (res) gerere
a) v splošnem pomenu = zadeve (posel, posle) opravljati: rem gero et facio lucrum PL., si quis rem mandatam malitiosius gessisset CI., in rebus gerendis tarditas odiosa est CI., quo pacto rem gerat H. (toda pesn. kot naslovitev pisma: Celso gaudere et bene rem gerere ... refer = Celso salutem ali salvere ... refer; gl. gaudeō in prim.: illum bene gerere rem et valere et vivere PL.); rem bene ali male g. tudi = svoje premoženje (imetje) dobro ali slabo upravljati, z njim dobro ali slabo gospodariti: multi suam rem bene gessere ENN. AP. CI., male rem gerentibus patribus bonis interdici solet CI.; od tod pt. pr. kot adj. relat. z gen.: rei male gerentes PL. slabi trgovci (obrtniki); pomni še reklo: hanc rem gero PL. pazim, hanc rem gere PL. tukaj pazi!
b) v posebnem pomenu α) o velikih dejanjih (delih): g. res magnas N., tantas res CI., qui cum res maximas gesserit CI.; abs.: spes gerendi (sc. res) CI., nam gerere quam fieri tempore posterius, re atque usu prius est S. dejansko izvrševanje (= opravljanje) službe pride sicer časovno za izvolitvijo, od tod gesta -ōrum, n vojna dejanja: N., pa tudi = sodne obravnave (razprave): pozni ICTI., ECCL.; res gestae dejanja, poseb. vojna: N., S., L. idr. rerum gestarum memoria CI., ob eas res bene fortiter feliciterque gestas CI. zaradi teh dobrih, hrabrih in srečnih dejanj (del), res domi gestae O. mirovna dejanja (dela). β) (o poveljniku) poveljevati, voditi (vojno, bitko ...): quo cornu rem gessit N., res in Africa gessit N., Cnaeus terrā, Publius navibus (na morju) rem gereret L., eādem fortunā ab altero consule ad Cominium gesta res L., rem (res) male (bene, prospere) g. N., C. nesrečno (srečno) se vojskovati, tempus rei gerendae C.; podobno occasio negotii bene gerendi C. ugoden čas (ugodna priložnost) srečno udariti na sovražnika. γ) (o vojakih) bojevati (boriti) se: comminus, eminus rem g. L., gladiis res geri coepta est L., obstare rei bene gerendae L.

2. pass. geri zgoditi se, izvršiti se: dum haec in Venetis geruntur C., haec dum Romae geruntur CI., quatriduo, quo haec gesta sunt CI., palam res gesta est CI., ab initio res quem ad modum gesta sit vobis exponemus CI., quid negotii geritur? CI. kaj se godi? male gestis in Sicilia rebus N. ko se je zadeva na Siciliji slabo obnesla, (naspr.) rebus bene gestis V. ker se je zadeva dobro obnesla, ea diversā dum parte geruntur V., luce nihil gestum est O.

3. occ.
a) bellum gerere (vojno) vojevati, bojevati (vojskovati) se: CI., C., N., L. idr. bellum g. adversus (adversum) ali in aliquem (aliquid) CI., N., L. idr. ali contra aliquem IUST., EUTR. ali in aliquem CI., N. idr. ali contra aliquem IUST., EUTR., bellum g. pro aliquo V., bellum g. ad Troiam V.; bellum g. cum aliquo je dvoumno, ali s kom ali zoper koga: Romulus bella cum finitimis felicissime multa gessit CI., Belgae ... proximi sunt Germanis, ... quibuscum contiventer bellum gerunt C. ali (redkeje) = v zvezi s kom, na strani koga: quod Chabrias adversum regem bellum gereret cum Aegyptiis N., tudi = pod kom, pod poveljstvom koga: L.; zevg.: pacem an bellum gerens S. kadar miruje ali kadar se vojskuje, v miru ali vojni, bellum pacemque g. V. odločati o vojni in miru; podobno rem. publ. g. bojevati (vojskovati) se za državo (večinoma z adv. bene, feliciter, prospere, egregie idr.): C., rei publ. bene gerendae spes CI., cum a M. Lepido imperatore saepenumero res publ. bene et feliciter gesta sit CI., quae (litterae) rem publ. bene gestam in bello nuntiarent CI., rem publ. foris gerendam ait L., in Volscis res publ. egregie gesta L., quod se absente res publ. egregie gesta esset L.; proelium (proelia) g. boj(e) biti, bojevati se: L. EPIT., FRONT.
b) (službe) opravljati, izvrševati, upravljati: aedilitatem PL. consulatum, dictaturam, praeturam, tribunatum, magistratum, potestatem, imperia, honores (častne službe) CI., rem publ. CI., N. upravljati, rem publ. g. atque administrare CI. prevzeti in upravljati, g. negotium publicum CI. uradni posel izvrševati, uradno službo (nalogo) opravljati, imperium poveljevati, munus N., civitatis sacerdotium VITR.; (kot državni oblastnik) kaj prirediti, vaditi, vršiti, izvajati, držati: comitia CI., censum (namreč kot cenzor) SUET.
c) negotium gerere, negotium bene ali male g. (trgovski, obrtni, gospodarski) posel opraviti, posel dobro ali slabo opraviti, dobro ali slabo gospodariti, dobro ali slabo kupčijo napraviti, (pri pravdanju) dobro ali slabo opraviti: suum negotium gerunt otiosi CI., negotii gerendi inscitiā ... adflicti publicani CI., nemo Gallorum sine cive Romano quidquam negotii gerit CI., praeclare suum negotium gessit Roscius CI., qui male ... gerendo negotio ... in vetere aere alieno vacillant CI., tu tuum negotium gessisti bene CI. ti si (pri pravdanju) dobro opravil; od tod pt. pr. gerens kot adj. relat. z gen.: homines negotii gerentes CI. trgovci, obrtniki, negotii bene gerentes CI. dobri trgovci (naspr. rei male gerentes PL., gl. zgoraj), eques Rom. sui negotii bene gerens CI. ki je preudarno tržil.
č) (čas) prebiti, preživeti: aetatem cum aliquo SULPICIUS IN CI. EP. primae adulescentiae tempus SUET.; od tod g. annum z vrstilnim števnikom = teči v ... leto, star biti (toliko in toliko) let: annum gerens aetatis sexagensimum ac nonum superque mensem ae diem septimum SUET. star 69 let, en mesec in 7 dni; v istem pomenu tudi annos gerens z glavnim števnikom: annos gerens proxime quadraginta AUR.

geroglifico

A) agg. (m pl. -ci) hieroglifski

B) m hieroglif (tudi pren.):
non riesco a capire i tuoi geroglifici ne morem razvozlati tvojih hieroglifov

gescheit pameten; ein gescheiter Einfall pametna ideja; nicht gescheit aus etwas werden ne razumeti (česa)

Geschichte, die, (-, -en) zgodovina; (Erzählung) pripoved, štorija, zgodba; (Angelegenheit) zadeva, reč; figurativ eine böse/dumme Geschichte lepa reč; figurativ eine alte/dieselbe Geschichte stara/ista pesem; mach keine Geschichten ne zganjaj cirkusa

Geschmack, der, (-/e/s, -e/ironisch: Geschmäcker) okus; Geschmack finden an : ich finde... všeč mi je; auf den Geschmack kommen priti na okus; einer Sache keinen Geschmack abgewinnen ne najti v čem nič dobrega; jeder nach seinem Geschmack vsak po svoje

geste [žɛst] masculin kretnja, gibljaj, gesta; pluriel mimika; (familier)

faire un geste storiti plemenito dejanje
faire des (grands) gestes delati kretnje, (močno) gestikulirati
ne pas faire un geste ne se premakniti
(familier) n'avoir qu'un geste à faire pour avoir quelque chose samo roko stegniti in že kaj dobiti
joindre le geste à la parole takoj napraviti, kar smo rekli

gestern včeraj, gestern [abend] Abend včeraj zvečer; gestern morgen/Morgen včeraj zjutraj; von gestern od včeraj, včerajšnji; von gestern Ansichten: zastarel, včerajšnji; nicht von gestern sein ne biti od včeraj (ne biti naiven)

gestiō -īre -īvī (-iī) -ītum (gestus -ūs)

I. pačiti se: GELL. (11, 13, 10). –

II.

1. veselo se nositi, od veselja biti razposajen (objesten), biti prevzeten, prevzemati se, od veselja poskakovati, od veselja vriskati, veselje uganjati, veseliti se: quid gestiam? TER., quid est quod sic gestis? TER., ut ... sic nostri animi ... urbano opere defessi gestiant ... vacui cura ac labore CI., gestientes comprimere CI., qui ... voluptate nimia gestiunt CI., inani laetitia exsultans et temere gestiens CI., gestientes otio L., animus gestiens secundis rebus L., gestit, qui subita felicitate exhilaratus nimio corporis motu praeter consuetudinem exsultat P. F.; o živalih: cur non gestiret taurus equae contrectatione CI., (cycnos) studio gestire lavandi V. so vsi navdani z željo, tum gestit aper, cum sese ... tigris abstulit VAL. MAX., apricitate dici gestiunt aves COL. se veselo gibljejo, quae (animalia) ... gestire discursibus LACT.; enalaga: laetitia gestiens CI. objestna radost, prim.: laetitia efferatur ac gestiat CI. bodi objestna; metaf.: dialogorum libertate g. Q. svobodneje se gibati v razgovoru.

2. trans. živo (strastno) želeti, poželeti kaj, hlepeti (hrepeneti, koprneti, dehteti) po čem; hoteti, zahtevati; z inf.: gestio promittere PL., senatum ... delere gestit CI., parietes ... huius curiae tibi gratias agere gestiunt CI., transfuga divitum partes linquere gestio H., quanta vitarit narrare pericula gestit O., faba runcari non gestit PLIN. ne mara; z ACI: equidem illam moveri gestio PL.; z obj. v acc.: nescio quod scelus gestiens AP. snujoč; abs. šalj.: gestiunt mihi pugni PL. prsti me srbe = mika me, da bi pretepal ..., gestiunt mihi scapulae PL. hrbet me srbi = hoče biti tepen.

Opomba: Star. impf. gestībant PL., gestībat GELL.

gēsto m

1. mig, kretnja:
gesto brusco nenadna kretnja
parlare a gesti govoriti s kretnjami
non fare un gesto pren. niti s prstom ne migniti

2. drža, poza, videz:
gesto teatrale teatralna poza
gesto di approvazione pritrditev, prikimavanje

3. dejanje, gesta; poteza:
un gesto folle nerazsodno dejanje
il suo è stato un gesto calcolato njegova poteza je bila preračunana
un bel gesto preračunana poteza

gestō -āre -āvī -ātum (intens. glag. gerere)

I. trans.

1. nesti, nositi, (na sebi ali v sebi) imeti: VELL., SUET., LACT., puerum in manibus TER., caput ... adfixum gestari iussit in pilo CI., non obtunsa adeo gestamus pectora V., neque iam livida gestat armis brachia H., lecticā gestare aquam H., hastati spicula gestabant L., g. laevā taurorum tergora septem O. ščit iz sedmerih bikovih kož, quae (electra) ... nuribus mittit gestanda (kot nakit) Latinis O., g. dorso sicut iumenta onera CU., gemmam digito PLIN., g. in utero (sc. partum) PLIN. noseča ali breja biti; pass. gestari (z abl. instrumenti curru, vehiculo, lecticā) dati se voziti, – nesti, – nositi (v oddih), voziti (peljati) se: nunc gestemur SEN. PH. dajmo se zdaj nesti v nosilnici, gestari non vehiculo, sed equo PLIN. IUN. ne voziti se, ampak jezditi (jahati); pren.: gestare aliquem in sinu ali in oculis TER. imeti koga pri srcu, zelo ljubiti ga, meum animum gestas PL. moje mišljenje poznaš, ferrum et scopulos gestare in corde O. = trdosrčen (neusmiljen) biti.

2. dobavljati: ex urbe atque Italia inritamenta gulae gestabantur T.

3. metaf. prinašati, skrivaj (kot novico) naznanjati, ovajati: crimina PL., verba, vitia SEN. PH. –

II. intr. dati se nositi, – voziti: SUET.

gestohlen ➞ stehlen; das kann mir gestohlen bleiben tega pa res ne, samo še tega bi se bilo treba