Franja

starš|i moški spol množina Eltern množina, das Elternpaar; (adoptivni Adoptiveltern, nevestini Brauteltern, prastari Urgroßeltern, Ureltern, stari Großeltern)
… staršev Eltern-
(svet der Elternbeirat, zbor die Elternversammlung)
brez staršev elternlos
pravice in dolžnosti staršev die elterliche Gewalt
sirota brez staršev das Waisenkind
last ipd.: staršev elterlich, starih: großelterlich
govorilna ura za starše die Elternsprechstunde
izgubiti starše elternlos werden
otroci, ki so izgubili starše elternlos gewordene Kinder
figurativno to ni (od) slabih staršev das kann sich sehen lassen, das ist nicht von schlechten Eltern

stárši parents moški spol množine

brez staršev sans parents, sans père ni mère
brezsrčni starši parents dénaturés
krušni starši parents nourriciers
moževi, ženini starši beaux-parents moški spol množine
stari starši grands-parents moški spol množine

stárši padres m pl

brez staršev sin padres; huérfano m (de padre y madre)
brezsrčni starši padres desnaturalizados
krušni starši padres adoptivos
moževi, ženini starši padres políticos, suegros m pl

statīvus 3 (stāre)

1. stoječ, mirno stoječ, stalen: aquae Varr. ap. Non., lux Ap. mirno (mirujoče) stanje oz. mirovanje kakega planeta (premičnice); kot voj. t.t.: praesidium stativum Ci., L. razpostavljena (stacionirana) vojna straža, stativa castra ali castra stativa C., S., L., Auct. b. Afr., T. stalni (stacionarni) tabor, (stalno) stanišče (bivališče) vojske; iron. o Veru (Verres), propretorju brez vojske: iste … imperator pulcherrimo Syracusarum loco stativa sibi castra faciebat Ci. je bil stacioniran (ni potoval po provinci kot drugi popretorji); sive stativo sive ambulatorio titulo Tert. = bodisi doma bodisi na potovanju. Od tod subst. statīva -ōrum, n
a) = castra stativa stalni (stacionarni) tabor, (stalno) stanišče (bivališče) vojske, garnizija, garnizon: Stat., stativa ponere L. ali locare Cu. za stalno se utaboriti, postaviti stacionarni (stalni) tabor, stativa habere L., T. — Soobl. statīva -ae, f: Veg., Lamp.
b) postajališče, postaja, ostajališče ali počivališče potujočega človeka: Fr. (ki piše statiba), stativis dies consumuntur Plin.

2. = status trdno določen, fiksiran: feriae Macr.

status pravne osebe moški spol die Rechtspersönlichkeit (imeti besitzen)
brez statusa/s statusom pravne osebe ohne/mit Rechtspersönlichkeit

stay² [stéi]

1. prehodni glagol
(za)ustaviti, zadržati, preprečiti, ovirati (napredek, razvoj)
pravno ustaviti, odgoditi (postopek); poravnati (prepir); (trenutno) potešiti, ublažiti (glad, nestrpnost); zadovoljiti (željo)
pogovorno ostati (vse) do, ostati za

2. neprehodni glagol
ostati; stati, mirovati; pričakovati, čakati (for koga, kaj, da)
začasno se zadrževati, muditi se, prebivati (at, in v, with pri)
obstati, ustaviti se, oklevati (v gibanju, v govoru itd.); biti na obisku (with pri)
šport vzdržati do konca, vztrajati; (redko) počivati, nehati; (redko) trdno stati

to stay at a hotel ložirati v hotelu
to stay at home ostati doma
he is staying in London sedaj se mudi v Londonu
to stay the execution odgoditi prisilno izvršbo (rubežen)
to come to stay pogovorno priti z namenom za popolno nastanitev (naselitev); ustaliti se
to stay a judg(e)ment odložiti izvršitev sodbe
the horse stays 3 miles konj vzdrži tri milje
will you stay dinner? boste ostali pri večerji?
he stayed with me for a month bil je moj gost mesec dni
to stay the night ostati čez noč, prenočiti
money won't stay in his hand denar nima obstanka v njegovih rokah, vedno je brez denarja
to stay put ameriško ostati na mestu, ostati nespremenjen
to stay the progress of an epidemic ustaviti napredovanje epidemije
this snow has come to stay ta sneg se bo držal, bo dolgo ostal
to stay s.o.'s stomach (začasno) potešiti komu glad, figurativno komu pokvariti tek (apetit)
to stay with it vzdržati to
the word has come to stay beseda je ostala, je prešla v vsakdanji jezik
stay! you forget one thing! stoj! nekaj pozabljaš!

stêblo botanika stalk; stem

brez stêbla stalkless
ki ima stêblo stalked

stêblo tige ženski spol , hampe ženski spol , queue ženski spol

brez stebla sans tige, acaule

Stegreif, der, aus dem Stegreif na pamet, brez priprave; aus dem Stegreif etwas tun iz rokava stresti

stēnto m

1. muka, beda, pomanjkanje:
vivere tra gli stenti živeti v pomanjkanju, treti revščino

2. težava, muka:
a stento s težavo, mukoma
senza stento brez težave, lahko, gladko

Stich, der, (-/e/s, -e) vbod; zbodljaj; Schmerz: zbadanje; von Insekten: pik; Kupferstich, Stahlstich: gravura; beim Kartenspiel: vzetek; Technik Metallurgie izpust, vtik; Baukunst, Architektur višina (oboka); figurativ nagnjenje; bei Farben: nadih (ein Stich ins Rote rdeč nadih); einen Stich haben Nahrungsmittel: cikati, biti ciknjen, Mensch: biti mahnjen; Stich halten mit držati korak z, iti v korak z; im Stich lassen pustiti na cedilu, Recht zapustiti brez pomoči; jemandem einen Stich versetzen/geben zbosti/zaboleti (koga)

stick^*3 [stik]

1. prehodni glagol
prebosti, zabosti, zabadati; zaklati; nabosti, nasaditi, zadreti; zatakniti; iztegniti, pomoliti (out of iz)
natakniti (čepico) (on, to na)
naježiti; nalepiti, prilepiti (on, to na)
zamazati, pomazati; podpreti (rastlino) s kolcem
pogovorno vreči pri izpitu
figurativno spraviti (koga) v zadrego; zmesti; zaustaviti; podtakniti (s.th. on s.o. kaj komu)
sleng prevarati, oslepariti
sleng prenesti, vzdržati

2. neprehodni glagol
tičati; biti poln (česa); sršati, štrleti, moleti (out of iz)
(pri)lepiti se (on, to na, za)
zalepiti se, oprijeti se, prijemati se (to česa)
obtičati, ne se premikati, zatakniti se (tudi figurativno)
zagaziti; čvrsto sedeti (na konju)
pogovorno osta(ja)ti, vztrajati (at to pri)
držati se (to česa)
ostati zvest (by komu, čemu)
ne se pustiti odvrniti; biti zmeden, oklevati ustrašiti se (at ob, pred)

stuck to ameriško, sleng zaljubljen, zateleban v
stuck up sleng zmeden, zbegan
to stick at ustaviti se ob, oklevati, ustrašiti se ob
he sticks at nothing on se ničesar ne ustraši, njega nobena stvar ne zadrži
to stick bills lepiti lepake, plakate, plakatirati
stick no bills! plakatiranje prepovedano!
the boat stuck on a shoal čoln je nasedel na plitvino
she sticks to me like a bur ona se me drži (prime) kot klòp
to stick butterflies nabadati (nabosti) metulje
the door has stuck vrata so se zaskočila
to stick a flower in one's buttonhole zatakniti si cvetlico v gumbnico
to stick to a friend ostati zvest prijatelju
to stick to one's guns figurativno ostati zvest čemu, ne prelomiti besede
to stick one's head out of the window pomoliti glavo iz okna
they stuck to his heels prilepili (obesili) so se mu na pete
to stick one's hands in one's pockets vtakniti roke v žep
he sticks indoors on vedno tiči doma
to stick it sleng vzdržati, vztrajati
to stick to it oprijeti se, ne popustiti
to stick a knife into s.o.'s back zasaditi komu nož v hrbet
a man who will stick at nothing figurativno človek brez pomislekov, ki se pred ničemer ne ustavi
some money stuck to his fingers figurativno poneveril je nekaj denarja
to stick in the mud obtičati v blatu
stick my name down on the list zapišite moje ime v seznam!
the nickname stuck to him vzdevek se ga je prijel
he is always sticking his nose into my business vedno vtika svoj nos v moje posle (zadeve)
to stick a pig zaklati prašiča
to stick to the point ostati pri stvari, ne se oddaljiti od predmeta
he stuck me with a puzzle spravil me je v zadrego z (neko) uganko
I stuck him with that question s tem vprašanjem sem ga vrgel na izpitu
to stick to one's promise držati svojo obljubo
to stick a stamp on a letter nalepiti znamko na pismo
it sticks in my throat obtičalo mi je v grlu, ne morem pogoltniti; figurativno ne morem zaupati
if you throw mud enough, some of it will stick če zelo obrekuješ koga, bodo ljudje nekaterim teh klevet verjeli; tudi nedolžnost ni varna pred obrekovanjem
to stick to his word držati (svojo) besedo

stȉh stìha m, mn. stìhovi (gr. stíchos) stih, verz: slobodni stih; bijeli stihovi stihi brez rime; graditi stihove

stíh vers moški spol

stihi brez rime vers blancs
prosti stih vers libre
kovati stihe faire des vers, versifier

stik³ moški spol (-a …) gradbeništvo, arhitektura die Fuge (delovni Arbeitsfuge, dilatacijski Dilatationsfuge, Dehnungsfuge, maltni Mörtelfuge, stisnjen [Preßfuge] Pressfuge); (rega) das Spiel; (spoj) der Stoß
zalivanje stikov der [Fugenschluß] Fugenschluss
brez stika fugenlos

stík contact; connection, connexion; touch; relation; juncture

brez stíka z out of touch with
kratek stík (elektrika) short circuit
prijateljski (trgovski, tesni) stíki friendly (commercial, close) relations pl
biti v tesnem stíku z to be in close touch with
biti v stalnem stíku z to keep in touch with
izgubiti stík z to lose touch with
navezati poslovne stíke z to establish business contacts with
priti v stík z to come into contact with, to get in touch with
navezati stík to establish a connection, to make contact
imeti stíke z to be in contact with
stopiti v stíke z to enter into relations with, to enter into connection with
pretrgati stík to break contact, to cut a connection
pospeševati stíke to promote (ali to foster) relations
spraviti koga v stík z to put someone in touch with (ali in contact with)
vzdrževati prijateljske stíke z to entertain (ali to maintain) friendly relations with
ne biti več v stíku z to be out of touch with
kdaj si stopil v stík z njim? when did you contact him?, when did you get in touch with him?

stil moški spol (-a …) ➞ → slog; der Stil (baladni Balladenstil, empirski Empirestil, glagolski Verbalstil, osebni Individualstil, plavalni Schwimmstil, renesančni Renaissancestil, reprezentativni Prunkstil, secesijski Sezessionsstil, vožnje Fahrstil, življenjski Lebensstil)
občutek za stil das Stilgefühl
odločilen za stil stilbildend
brez stila stillos
kritika stila die Stilkritik
ocena stila šport die Stilnote
pomanjkanje stila die Stillosigkeit
skregan s stilom stilwidrig

stíl style; (način) manner

brez stíla without style, in a poor style
v velikem stílu (figurativno) on a large scale
gotski stíl Gothic style
pesniški stíl poetic style
kičast stíl florid style
jasen stíl lucid style
jedrnat, klen stíl lapidary style
težak, okoren stíl cumbrous style

stīllō -āre -āvī -ātum (stīlla)

I. intr.

1. kap(lj)ati, po kaplj(ic)ah (kapljaje, kapljajoč) padati, curljati, cediti se po čem, iz česa: Lucr., Lact. idr., vas, unde stillet lente aqua Varr., de viridi stillabant ilice mella O., nitido stillent unguenta capillo Tib., eodem ferro stillet uterque cruor Pr., per artus stillantis tabi saniem … sustulit Lucan., stillans sanies per vultus Sen. tr. Od tod adv. pt. pr. stīllanter po kaplj(ic)ah: Ambr.

2. (o stvareh, iz katerih ali po katerih se kaj cedi) curljati, kapljati, cediti se, mezeti, sluzeti iz česa; z abl.: Sen. tr. idr., culter stillans sanguine O., sanguine … stillantia (po nekaterih izdajah stellantia) sidera vidi O., stillabat Syrio … rore coma Tib., saxa … guttis manantibus stillent Lucr., sanguineis stillavit roribus arbor Lucan., stillaret paenula nimbo Iuv.; brez abl.: stillantem (sc. sanguine) pugionem tulit Ci., umida saxa, super viridi stillantia musco Lucr., ocellus stillans Iuv. krmežljavo (krmežljivo) oko, tollit stillantem … uvam Mart. sluzeči se čepek (= gnojni stržen v mandeljnih).

3. pren.: cernis … plumis stillare diem Stat. da je poln, aeque stillare illum nolo quam currere Sen. ph. da njegov govor kaplja = počasi teče. —

II. trans.

1. kaj kap(lj)ati, po kaplj(ic)ah liti, po kaplj(ic)ah preli(va)ti, povzročiti, da kaj kap(lj)a ali teče po kaplj(ic)ah: stillabit amicis ex oculis rorem (solze) H., stillataque sole rigescunt de ramis electra O. z vej nakapani jantar, stillata cortice myrrha O. izcejena (scejena, nacedivša (scedivša) se) mira, Africa Hammoniaci lacrimam stillat Plin., stillatum lac Arn.

2. pren.: tuae litterae, quae mihi quiddam quasi animulae stillarunt Ci. ep. tvoje pismo, ki mi je nekoliko okrepilo (poživilo, osvežilo) življenjskega duha, stillavit in aurem exiguum de … Iuv. na uho je zašepetal.

Stimme, die, (-, -n) glas; beratende Stimme posvetovalni glas; innere Stimme notranji glas, glas vesti; die Stimme des Herzens glas srca; der Stimme des Herzens/der Vernunft folgen poslušati srce/pamet; mit halber Stimme polglasno; gut bei Stimme sein imeti močen glas; keine Stimme haben biti brez glasu; die Stimme verlieren izgubiti glas; seine Stimme abgeben bei Abstimmungen, Wahlen: glasovati; sich der Stimme enthalten vzdržati se (pri glasovanju)