Franja

dobíček (-čka) m

1. guadagno, profitto, lucro; ricavo:
prinašati dobiček essere redditizio
masten dobiček profitto enorme
prodajati z dobičkom vendere con (notevole) guadagno
ekon. čisti dobiček guadagno netto
vojni dobiček profitti di guerra

2. (korist) profitto, guadagno, utile, provento, vantaggio:
pri vsaki stvari gledati samo na dobiček guardare sempre soltanto al proprio utile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti na dobičku guadagnarci
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima fra due litiganti il terzo gode

dobíček ganancia f , beneficio m , provecho m , lucro m

čisti dobiček beneficio líquido
dati dobiček producir ganancia
doseči lepe dobičke obtener grandes ganancias
delati bajne dobičke hacer ganancias fabulosas
imeti dobiček od sacar (ali tener) ganancia de
deliti dobiček partir la ganancia
prinesti dobiček rendir beneficio
prodati z (brez) dobičkom vender con (sin) ganancia
biti udeležen pri dobičku participar en los beneficios
delež pri dobičku participación f en los beneficios
delitev dobička reparto m de beneficios
razdelitev dobička distribución f de beneficios

dobiva|ti (-m) dobiti bekommen (immer wieder, über längere Zeit, allmählich); časopise ipd.: (biti naročnik) beziehen
dobivati moške poteze vermännlichen
dobivati obliko Gestalt gewinnen
dobivati točke Punkte sammeln, punkten
dobivati zobe zahnen
medicina, tehnika kisik: versorgt werden mit
dobivati delež na dobičku umsatzbeteiligt sein
| ➞ → dobiti

dôbro adv.

1. bene:
dobro zaslužiti guadagnare bene
dobro (srečno, uspešno)
končati se finire bene
dobro nositi se (biti trpežen) portarsi bene
dobro (toplo)
obleči se vestirsi bene
dobro (drago)
prodati vendere bene, caro
dobro videti, slišati vedere, sentire bene
dobro (v izobilju, lagodno)
živeti vivere bene

2. (izraža temeljitost dejanja) bene:
dobro očistiti pulire bene
dobro (močno, trdno)
pritrditi fissare bene
dobro (varno)
shraniti conservare bene
iz dobro poučenih virov se je zvedelo da fonti bene informate si è saputo
(kot podkrepitev) dobro veš, da ne morem lo sai bene che non mi è possibile

3. (poudarja pravkaršnjo izvršitev dejanja) appena:
zbudili so ga, ko je komaj dobro zaspal lo svegliarono che s'era appena addormentato

4. v povedni rabi za izražanje:
a) primernosti, koristnosti bene:
dobro bi se bilo posvetovati še z drugimi sarebbe bene consigliarsi anche con gli altri
b) dobro bi ... za izražanje želje, trditve bene:
dobro bi bilo manj govoriti, pa več delati sarebbe bene parlare di meno e fare di più
c) za izražanje precejšnje zadovoljnosti okoliščin bene:
pri vas je zdaj dobro, ne morete se pritoževati adesso state bene, non avete di che lamentarvi

5. eliptično za izražanje zadovoljstva, presenečenja nad čim meno male:
dobro, da ni zamudil meno male che non abbia fatto tardi
še dobro, da ga poslušajo meno male lo ascoltano

6. v medmetni rabi za izražanje privolitve, pritrjevanja, nevoljnega sprijaznenja bene:
dobro, pa naj bo po tvojem bene, sia come vuoi tu
dobro, zdaj vidim, kaj je v stvari bene, adesso vedo come stanno le cose
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dobro deti fare bene; far piacere
dobro se goditi stare bene
dobro se počutiti stare bene, sentirsi bene; ekst. trovarsi bene
biti dobro podkovan v čem essere ferrato in qcs.
biti dobro zapisan pri kom godere di una buona riputazione presso qcn.
pren. z njim ni dobro češenj zobati con lui è meglio non aver a che fare

dobrodôšel bienvenido

bodite dobrodošli! ¡sea usted bienvenido!
biti zelo dobrodošel (zelo prav priti) venir muy a propósito

dōcile agg.

1. poslušen, ubogljiv, krotek:
essere docile come un agnello biti krotek kot jagnje

2. voljan, lahko upravljiv, gibek; dojemljiv:
intelligenza docile dojemljiv um

dock¹ [dɔk] samostalnik
dok, ladjedelnica; nabrežje
železnica nakladalna rampa

dry dock suhi dok
graving dock ladjedelnica za popravila
floating dock plavajoči dok
docks pristaniške naprave
pogovorno to be in dry dock nasesti, biti brezposeln
wet dock moker dok (v ustju reke)

doctrina ženski spol učenje, nauk, doktrina; znanje, učenost

hijas de la doctrina cristiana uršulinke
beber la doctrina zvesto se držati doktrine
no saber la doctrina (fig) biti zelo neveden

doctrino moški spol gojenec sirotišnice

parecer un doctrino biti zelo boječ

dog¹ [dɔg] samostalnik
zoologija pes, volk, lisjak
množina kovinski podstavek za polena v kaminu
domačno ničvrednež
sleng zagovednež, cepec, tepec
množina, sleng noge; rudniški voziček

dog's age cela večnost
dirty dog nravno slab človek
every dog has its day vsakomur je kdaj sreča naklonjena
to give a dog a bad (ali an ill) name and hang him zvaliti vso krivdo na človeka na slabem glasu
barking dogs never bite pes, ki laja, ne grize
to have a dog in one's belly biti čemeren
between dog and wolf v mraku
dog in a blanket vrsta sadnega kolača
to blush like a dog ne poznati sramu
a dog's chance nobeno upanje
a dead dog neuporaben človek ali reč
to die a dog's death, to die like a dog bedno poginiti
dog eat dog brezobzirno tekmovanje
like a dog's dinner po zadnji modi (oblečen)
dogs don't eat dogs vrana vrani oči ne izkljuje
ameriško, vojska, sleng dog's face navadni vojak, infanterist
a gay (ali jolly) dog veseljak
to go to the dogs propasti, priti na psa, obubožati, priti k nič
to help a lame dog over a stile pomagati komu v stiski
ameriško, sleng hot dog vroča hrenovka v žemlji
to lead a cat and dog life vedno se prepirati, živeti ko pes in mačka
a dog in the manger nevoščljivec
need to see a dog potreba po izpraznitvi črevesa
dog on it! prekleto!
sleng to put on dog šopiriti se
it rains cats and dogs lije ko iz škafa
to send s.th. to the dogs potratiti, zapraviti, pognati
let sleeping dogs lie kar je bilo, naj bo pozabljeno
dog tag pasja znamka
to take a hair of the dog that bit one "mačka" z vinom preganjati
to throw to the dogs zavreči, na klin obesiti; figurativno žrtvovati
top dog najvišja oseba, visoka živina
under dog podrejeni
whose dog is dead? kaj se dogaja?, kdo je umrl?

dogajanj|e¹ srednji spol (-a …) das Geschehen, -geschehen (dnevno Tagesgeschehen, glasbeno Musikgeschehen, svetovno Weltgeschehen, trenutno Gegenwartsgeschehen, vojno Kriegsgeschehen, zveličavno Heilsgeschehen, das Heilsereignis)
figurativno biti vzvišen nad dogajanjem über den Dingen stehen

dogal moški spol povodec; vrv za obešanje; zanka; tiranstvo, jarem

estar con el dogal al cuello biti v skrajni stiski
echar el dogal (a) podjarmiti, ugnati, užugati, premagati

dogled [è] moški spol (-a …) die Sichtweite
v dogledu in Sicht
iz dogleda/ne v dogledu außer Sicht
figurativno biti v dogledu in Sicht sein

dogled|en [é] (-na, -no) absehbar
biti v dogledni bližini in Sehweite/Reichweite sein/bleiben

dogovorjen [ê] (-a, -o) vereinbart; ausgemacht
biti dogovorjen perfekt sein
vnaprej dogovorjena zadeva eine abgekartete Sache
dogovorjeni čas der Termin
(za fotografiranje Fototermin)
kot je bilo dogovorjeno vereinbarungsgemäß, absprachegemäß, vereinbartermaßen

dogovorjèn convenido; concertado

ob dogovorjenem času a la hora convenida
biti dogovorjen (zmenjen) s kom estar citado con alg

dogue [dɔg] masculin doga (pes); figuré čemeren, godrnjav, razdražljiv človek

être d'une humeur de dogue biti čemerne, slabe volje
c'est un dogue (figuré) to je razdražljiv, popadljiv človek

dohodnin|a ženski spol (-e …) die Einkommensteuer
brez dohodnine einkommensteuerfrei
biti zavezanec dohodnine einkommensteuerpflichtig sein
prijava dohodnine die Einkommensteuererklärung
kartica plačanih akontacij dohodnine die Lohnsteuerkarte

doigt [dwa] masculin prst; zoologie krempelj; technique vzvod, kljuka, klin

doigt de pied prst na nogi
un doigt de malce, nekoliko (de vin vina)
faire un doigt de cour à une femme malo podvoriti ženski
à deux doigts de čisto blizu pri, ob; neposredno pred
à lèche-doigts varčno, zelo malo
du bout du doigt s prstnimi konicami, oprezno, previdno
sur le bout du doigt (figuré) temeljito, iz mezinca
avoir mal au bout du doigt imeti majhne (namišljene) bolečine
avoir de l'esprit jusqu'au bout des doigts biti zelo duhovit
elle a des doigts de fée ona je zelo spretna
avoir des yeux au bout des doigts (figuré) slišati travo rasti; biti zelo spreten
ça ne vous brûlera pas les doigts to ne bo tako hudo
on peut les compter sur les doigts (de la main) na prste jih lahko prešteješ (tako malo jih je)
les doigts me démangent roka me srbi, mika me (da bi udaril ipd)
donner sur les doigts à quelqu'un okrcati; posvariti koga
mon petit doigt me l'a dit zvedel sem to, a kako, to ostane (zate) skrivnost
s'entendre comme les deux doigts de la main izvrstno se razumeti
étre (comme) les (deux) doigts de la main biti eno srce in ena duša, biti v tesnih prijateljskih stikih
ne faire œuvre de ses dix doigts s prsti ne migniti, biti pasiven
glisser, filer entre les doigts de quelqu'un izmuzniti se komu (iz roke), uiti mu
mettre son doigt, sa main au feu (figuré) položiti svojo roko v ogenj
y mettre les quatre doigts et le pouce s polno roko, pohlepno zgrabiti
se mettre, se fourrer le doigt dans l'œil (figuré) urezati se, ušteti se; sam sebi škoditi, zelo se (z)motiti
mettre le doigt sur la plaie (figuré) prav uganiti; jasno predočiti
mettre le doigt dans l'engrenage (figuré) prste si opeči
montrer du, au, avec le, du bout du doigt s prstom (po)kazati (quelqu'un na koga)
se mordre les doigts, mordre ses doigts biti zelo nestrpen; figuré obžalovati, kesati se (de quelque chose česa)
obéir, marcher, filer au doigt et à l'œil na besedo natančno ubogati
ne pas remuer, lever le petit doigt, ne pas bouger un doigt pour z mezincem ne migniti za
savoir, connaître quelque chose sur le bout du doigt iz mezinca, temeljito kaj (po)znati
taper sur tes doigts de quelqu'un grajati, opomniti, kaznovati koga
toucher au doigt, du doigt; toucher, voir au doigt et à l'œil jasno videti, jasno spoznati
ne pas toucher du bout du doigt (niti s prstom) se ne dotakniti
entre l'arbre et l'écorce, il ne faut pas mettre le doigt (proverbe) ne vtikajmo se v družinske zadeve!

dòkolica ž brezdelica, prosti čas: biti u -i biti brez dela, biti prost