Franja

dēflagrātiō -ōnis, f (dēflagrāre) popolno uničenje po ognju (požaru), pogorenje, požar: terrarum omnium, caeli atque terrarum Ci., deflagrationem futuram vaticinari Lact.; pren.: cum mea domus ardore suo deflagrationem urbi atque Italiae toti minaretur Ci.

dēflectō -ere -flexī -flexum

I. trans.

1. dol pripogniti (pripogibati), upogniti (upogibati): prono deflectens pondere corpus Cat., d. ramum olivae Col., alteram vitem Plin.

2. v stran (drugam) obrniti (obračati), odvrniti (odvračati): quosdam amnes in alium cursum … deflexos videmus Ci., deflexit (tela) … Venus V., d. novam viam L. v stran napeljati, odcepiti, lupus ad Romanos cursum deflexit L. je tekoč krenil, nusquam ab eo oculos d. L., d. lumina O., oculos Val. Fl., paulum aciem (oculorum) Plin.; med.: quae (ora) a Bosporo ad Tanaim usque deflectitur Mel., ora ab Santonis ad Orismios usque deflexa Mel.; pren.: ad verba rem d. Ci. stvar po besedah zavi(ja)ti, d. se de curriculo petitionis Ci., d. factum in aliquem Q. zvrniti (zvračati), Augustum ab institutis studiis deflexit cura terrarum Q., d. aliquem ab ira ardenti in se Stat., omnem acerbitatem in senatum Suet.

3. pren. na drugo (dobro ali slabo) stran obrniti (obračati), spremeniti (spreminjati): sententiam Ci., quaedam in senectute Cels., tragoediam in obscaenos risus O., in peius dotes puellae O., perniciosa illorum consilia in melius Sen. ph., adversarios in suam utilitatem Q., vox imbecilla cogit … deflectere Q. v drug ton preiti, ton spremeniti, d. virtutes in vitia Suet.

— II. intr. v stran kreniti, zaokreniti, obrniti se: clamore et gaudio d. viā T., deflectamus inquam Plin. iun., d. in Tuscos Plin. iun., in peragranda Aegypto paulo ad visendum Apim Suet.; pren.: de recta regione Ci., de viā Ci. (o navadi), de spatio curriculoque Ci. (o navadi prednikov), in eam vitiorum viam Lact.; pren. (s prave poti) zaiti (zahajati); od česa odstopiti (odstopati), s poti zaviti: oratio redeat illuc, unde deflexit Ci.; (o osebah): d. a veritate Ci., nihil a patris praestabili … virtute Ci., a pristina consuetudine Ph., nuper ad lyrica deflexit Plin. iun.

dēfluō -ere -flūxī (—)

I.

1. (dol) teči, odteči (odtekati): Mel., Amm., defluit incerto lapidosus murmure rivus O., a celeritate, quā defluit, Tigri (= puščica) nomen est inditum Cu. Kod? per arbores non defluunt imbres Plin., amnis praeter coloniam defluens Plin. Od kod? z abl.: flumen Durda Tauro monte defluens S. fr., defluit saxis humor H., mella frondibus defluunt Mel.; s praep.: sudor a capite et a fronte defluens Ci., sanguis, qui defluit a renibus Plin., flamma (ognjeni tok) ex Aetna monte defluxit L., Tanais amnis ex Ripaeis montibus defluens Plin., arbores, ex quibus mel defluit Plin., defluens ex eo (fonte) rivus Lact. Kam? Rhenus … in plura defluit partes C., amnes clari in oceanum defluunt Plin., si quando in scrotum sanguis defluxit Cels., aes ipsum in catinos defluit, scoria extra fornaces Plin., potes defluit ad pulmonem Gell.; occ. (dol) plavati, (dol) pluti: dolia medio amni defluxerunt L., nuces fusae ab Romanis castris medio amni ad Casilinum defluxerunt L., cum paucis navigiis secundo amni d. L., fluvio cum forte secundo deflueret (cervus) V., aries … secundo defluit amni V., classis defluit Cu., defluxit ad insulam Cu., d. Ostiam Tiberi Suet.

2. pren.
a) (dol) polzeti, zdrsniti, spustiti (spuščati) se, odpasti (odpadati), osuti se, osipati se: iam ipsae defluebant coronae Ci., ne quid in terram defluat Ci., gleba, cum regis capiti incĭdisset, resoluta defluxit Cu., flores … defluunt Hyg., folium eius non defluet, non defluet folium ex eo Vulg.; (poseb. o konjenikih): tota cohors … relictis ad terram defluxit equis V. je hitro skočila s konjev; (predvsem o ranjencih): moribundus Romanus … ad terram defluxit L., frenisque manu moriente remissis in latus a dextro paulatim defluit armo O., haec agentem anima deficit corpusque ex equo defluxit in terram Cu.; occ. α) (o obleki) dol spustiti (spuščati) se, dol viseti: Macr., pedes vestis defluxit ad imos V., rusticius tonso toga defluit H. visi nemarno (dol), toda: mirumque fuit neque defluxisse eas (praetextas) neque … Plin. da niso niti padle (nekateri pišejo diffluxisse), tunica … non ante deponitur … , quam … carie in pannulos defluxerit defrustata Amm. β) (o laseh) (s)polzeti, izpasti (izpadati): tristi medicamine tactae defluxere commae O., alicui pili defluunt, capillum defluere prohibet Plin., vel affluit capillago vel defluit Tert., toda: defluentem leniter flectens comam Prud. dol se spuščajoče γ) (politično) odpasti, izneveriti se: ex novem tribunis … unus me absente defluxit Ci.
b) (v podobah, posnetih po reki) priteči (pritekati), izvirati, privreti, prihajati, priti kam, k čemu: hoc totum (orationis genus) e sophistarum fontibus defluxit Ci., philosophorum ingenia Socratico ore defluentia Vell., ipsum illud primum, a quo defluit secundum Arn., unde haec in terras nisi ab superis defluere potuerunt? Ci., necesse est, si quid redundarit de quaestu, ad illum defluxisse Ci. da je prišlo njemu v dobro, multa merces tibi defluat aequo ab Iove H., d. a necessariis artificiis ad elegantiora Ci. polagoma priti, ab amicitiis perfectorum hominum … ad leves amicitias defluxit oratio Ci. v teku govora smo prešli (zašli).

— II.

1. odteči, poteči: rusticus exspectat, dum defluat amnis H., dum hiberni defluxere torrentes Sen. ph.

2. pren.
a) izginiti, miniti, nehati se: ubi salutatio defluxit, litteris me involvo Ci. ep., antequam tenerae sucus defluat praedae (dat.) H., sic horridus ille defluxit numerus Saturnius H., nullus defluat inde color Tib., ignavus defluxit corpore somnus Tib., celerrime is odor … defluit Plin., eorum pinguedo sic defluxit Cael.
b) izpasti iz glave, uiti iz spomina, pozabiti (pozabljati) se: id tibi ne vacuo defluat ex animo Pr., merita cito defluunt Sen. ph.

dēfraudō (star. in prost. dēfrūdō) -āre -āvī koga (pre)varati, prikrajšati, (o)goljufati, ukaniti, oškodovati, opehariti, s pevaro komu kaj (od)vzeti: aliquem Pl., Ter., segetem Ca., ne brevitas defraudasse aures videatur Ci.; pesn. preg.: genium suum d. (gl. genius); haec (cryptoporticus) aliquid … de ambulacri capite defrudans Sid., in omni re defraudabitur Vulg. bo oškodovan; z dat.: nihil sibi d. Petr. nič si ne odreči; za kaj? z acc. ali abl.: nisi quid … uxorem defraudaveris Pl., d. me drachumā Pl., d. aes coponem Varr., aliquem ne andabatā quidem Ci. ep., ut suae victoriae fructu se defraudaret (po drugih fraudaret) L., tanto compendio d. iuvenes Ap., si quid aliquem defraudavi Vulg., non defraudes libertate Vulg.; abs.: etiam insuper defraudet (sc. me) Ter.

Opomba: Starin. defraudassis = defraudaveris: Pl.; prost. defraudit = defraudat: Petr.

dégât [dega] masculin škoda; opustošenje; tratenje

dégâts pluriel matériels gmotna škoda
dégâts pluriel causés par l'eau, par l'incendie po vodi, požaru povzročena škoda
causer, estimer les dégâts povzročiti, oceniti škodo
la grêle a fait de grands dégâts toča je naredila veliko škodo
limiter les dégâts (figuré) izogniti se najhujšemu

dēgener -eris, m f (dēgenerāre)

1. izrojen, sprevržen;
a) (o osebah): Neoptolemus V., Afer L., hi iam degeneres sunt, mixti et Gallograeci vere, quod appellantur L., d. uxor T., privatim (zase) degeneres T.; z gen.: iuvenis patrii non degener oris O. v obraz ne nepodoben očetu; z abl. limitationis (po čem): Zenobia dignitate formae haud degener T.; z acc. ozira: Artabanus maternā origine Arsacides, cetera degener T. ne enakega rodu;
b) (o živalih in rastl.): taurus Sen. ph., asellus Col., aquila, canum degeneres, herbae Plin.; occ. nepristen: rex Macedonum T. podvržen, adamantes Plin.

2. pren. spačen, izprijen, neplemenit, nevreden, podel, nizek: hostis L., filius Sen. ph., degeneres et humillimae mentis Sen. ph., d. toga (pesn. = togati) Lucan., degeneres et ignavi Amm., d. animus Sen. ph., T., degeneres animos timor arguit V., trepidatio d. Sen. ph., conspectus degener irati patris Val. Max., vultus Vitellii … degener T. nemoški, prece haud degeneri permotus T., ceterorum preces degeneres fuere ex metu T., irritae aut degeneres insidiae T. Skladi: non degener vitā (v življenju) T.; neque degener ad pericula (nevarnostim nasproti) T.; v pomenu odtujen od koga, česa, tuj čemu
a) z a(b): a domestico externo sermone degeneres Cu. domačega jezika odvajeni zaradi tujega.
b) z gen. (večinoma pesn.): patriae non degener artis O. ne tuj očetovi umetnosti, zvest ji, non degener ipse gestorum Sil., nec degener ille sanguinis Stat.; v pomenu nevreden (nalično po adj. indignus) s samim abl.: degener haud Gracchis consul Sil., illi non degeneres tanto duce Ambr.

dēgenerō -āre -āvī -ātum (dē in genus)

1. ne po rodu vreči se, sprevreči se, izroditi se, o rastl. tudi zdivjati: Col., Plin., Q., Fl., Macedones … in Syros, Parthos, Aegyptios degenerarunt L., poma degenerant, semina vidi degenerare V., costae … in cartilaginem degenerant Cels. preidejo v …

2. pren. izpriditi (izprijati) se, izprijen biti, odpasti (odpadati) od koga, česa, odstopiti (odstopati) od koga, česa, izneveriti (izneverjati) se komu, čemu, opustiti (opuščati) kaj, nevrednega svojega rodu se kazati; abs.: nihil degenerasse Ci. (o narodu), consuetudo tamen eum et disciplina degenerare non sineret Ci., Pandione nata, degeneras! O., nec Naristi Quadive degenerant T.; z a(b): Auct. b. Alx., Suet., Iust., a quo (Zenone) illum degenerare dolebat Ci., tantum pro! degeneramus a patribus nostris, ut … L., ita tum a semet ipso degeneravit, ut … Cu., ab antiqua libertate magis quam ab eloquentia d. T., d. a labore ac virtute T.; s samim abl.: non famā immanis alumni degenerat Stat.; pesn. z dat. (= ab aliquo): Marti non d. paterno Stat., patri non d. Achilli Cl.; z ad: ad theatrales artes T.; z in in acc.: in Persarum mores, in externum cultum Cu.; z in in abl.: nec ceteri centuriones in perpetiendis suppliciis degeneravere T.; o abstr.: ut facile cerneres naturale quoddam stirpis bonum degeneravisse vitio depravatae voluntatis Ci., constantiā mortis haut indignes Sempronio nomine: vita degeneraverat T. (po nekaterih je vita abl., subj. k degeneraverat pa Sempronius Gracchus).

3. trans. (pren.)
a) izpriditi (izprijati), (po)kvariti, (s)pačiti: quae (venus) si teneris conceditur, … vires animosque degenerat Col., multum degenerat transcribentium sors varia Plin. — Od tod pt. pf. dēgenerātus 3 izprijen, sprevržen: degenerati patris Val. Max.; subst. neutr.: degeneratum in aliis L. njegova druga (siceršnja) izprijenost.
b) z izprijenostjo onečastiti (onečaščevati), nečast delati čemu, oskruniti (oskrunjati): propinquos Pr., equus … degenerat palmas O., hanc (personam dostojanstvo) ne degeneres O., tantum non d. honorem Stat.

dēgō -ere dēgī (iz *dēigō, dēagō)

1. prebiti, preživeti (preživljati): diem Pl., Ter., aetatem cum uno Pl., Ter., inter feras aetatem, in tranquillitate omnem aetatem sine dolore, omne tempus aetatis sine molestia Ci., aevum in caelo cum dis Enn. fr., in beatorum insulis immortale aevum Ci. fr., pulchre aevum Lucr., vitam in egestate, cum Lentulo et Catilina foedissimam vitam Ci., illa vita, quae cum virtute degatur Ci. ki se krepostno preživi, degere vitam placidam, placidum aevum vitamque serenam Lucr., vitam suo habitu, vitam longe ab aliquo Ph., vitam glorissime Vell., sine aliqua re mitior vita degi non potest Plin., vitam in montibus degentes Plin. gorjanci, d. vitam procul Romā amoenis locis T., contractum cum ventis bellum Lucr., senectam turpem H., otia pacato in thalamo Cat.

2. (brez obj.) živeti: ille potens sui laetusque deget, cui licet … H., puellae in orbitate degentes L., ede aves, quae in aqua degunt Cels. vodne ptice, Ephesi d. Cu., illi (sapientes), qui in urbibus publicis moribus (po splošni šegi, navadi) degunt Cu., d. ex aequo cum aliquo Plin., haec animalia, quae nobiscum degunt Plin. domače živali, sine nequitia, sine fraudibus d. Sen. (o živalih), d. procul urbe T., nusquam salubrius Plin. iun.; pren. o abstr.: vita humanior sine sale non quit degere Plin. biti.

dégorger [degɔrže] verbe transitif bruhati; izplakniti; technique očistiti; familier nazaj dati; verbe intransitif od-, iztekati se

se dégorger izprazniti se, izli(va)ti se; splahneti (oteklina)
faire dégorger un poisson odstraniti iz ribe okus po blatu
faire dégorger des concombres odstraniti vodo iz kumar
dégorger du cuir čistiti, izpirati usnje
dégorger un évier odmašiti lijak

dégringoler [-le] verbe intransitif skotaliti se (nizdol), zdrkniti, pasti; propadati

je suis dégringolé de l'échelle zletel sem z lestve
cette maison commerciale dégringole ta tvrdka propada
verbe transitif:

dégringoler l'escalier, la pente teči hitro po stopnicah, po pobočju navzdol

déguiser [degize] verbe transitif preobleči (en v); figuré pretvarjati, prikrivati, skrivati

se déguiser preobleči se (en mendiant v berača)
déguiser sa cocarde (politique) z volkovi tuliti, obračati plašč po vetru
déguiser son écriture, sa voix popačiti svojo pisavo, svoj glas
déguiser son jeu (figuré) igrati z zakritimi kartami
déguiser son nom nadeti si napačno ime
se déguiser en courant d'air (populaire) popihati jo

dehinc, adv. (dē in hinc, pesn. po eliziji tudi enozložno = de͡inc)

1. krajevno = od tod: T., post eos (Gaetulos) Aethiopas esse (accepimus), dehinc loca exusta S., interiora Cedrosii, d. Persae habitant Mel., Italia d. primique eius Ligures Plin.; pren.
a) za označevanje zaporedja (= deinceps) nato, zatem: ex fumo dare lucem cogitat, ut speciosa d. miracula promat H., Pasiphaë, clarique d. stant ordine patres Sil.
b) (o posledici) od tod = zaradi tega, zato: Pl., Ter.

2. časovno =
a) odslej, od zdaj: Pl., Ter., vosque, dii, testes facio, me L. Tarquinium Superbum … , quacumque dehinc vi possim, exsecuturum L.
b) od tedaj, odtlej, od takrat: quā classe dehinc effusa procorum bella! Val. Fl., duplex d. fama est Suet.

3. pri naštevanju zaporednih dejanj ali okoliščin = potem, nato: Eurum ad se Zephyrumque vocat, de͡hnc talia fatur V., aere, d. ferro duravit saecula H., zona latet tua nunc et cras fortasse latebit: de͡hnc erit, Orion, aspicienda mihi O., incipiet … putrescere, d. laxata ire in humorem et … defluere Sen. ph., Sequanos … in verba eius adegit. Dehinc audito legionum tumultu raptim profectus … T., mors quoque, de qua d. dicam, ostentis praecognita est Suet.; za postquam: quae postquam vates … effatus … est, dona de͡hnc … imperat ad navīs ferri V.; primum … dehinc S., V. ali primo … dehinc Suet.

dēiciō -ere -iēcī -iectum (dē in iacere)

I.

1. (dol) vreči, (dol) metati: pernam et prandium Pl. v lonec vreči, libellos Ci. (s česa) strgati, antemnas C., equo vulnerato deiectus est C., neque eorum (consulum) sortes deiciuntur (sc. in urnam) C., deiectam aerea sortem accepit galea V., cum deiecta in id (v ta namen) sors esset L., d. comam, crines Afr. ap. Non. (z glave) strgati, crinibus deiectis T. z nerodno spuščenimi lasmi, ramenta pellis cervinae deiecta pumice Plin. odrgnjeni, odstranjeni, d. togam Q. (dol) spustiti. Izhodišče s samim abl.: aliquem saxo O., T., aliquem equo L., deici gradibus Aur.; s praep.: aliquem de ponte Ci., aliquem de saxo L., togam de humero ali ab humeris Suet., iugum servile a cervicibus Ci., lecto graviter deici ab alto O. Smer s praep.: librum in mare Ci. ep., conservos in piscinam Ci., e summo … ictos … in Tartara Lucr., fulmen caelo in terras V., securim in caput L., in arma hostis caesim … ensem L., in viam equos L. dol pognati, stipites in cavernas Cu., naves in altum Vop. pognati v globočino = potopiti, saxa alia super alia deiecta Plin. iun.; z dvojnim acc.: Sopatrum de porticu … praecipitem in forum d. Ci. Refl. in med. zagnati (zaganjati) se, strmoglaviti se, (dol) skočiti: se in mare, se de superiore parte aedium N., se de muro, se per munitiones C., in locum deiectus inferiorem C., saxi vertice deicior V.; pren. zagnati (zaganjati) se, spustiti (spuščati) se, (o solzah) udreti se: venti ab … praealtis montibus se deiciunt L., foeda tempestas … caelo deiecta L., deiectae montium iugis procellae Plin., flatūs rursus deiecti Plin., tanta vis aquae se deiecit Plin. (o dežju), amnis deiectus per (čez) scrupulosa Plin., Tanais ex Rhipaeo monte deiectus Mel., deiecta saxis (čez skale) flumina Val. Fl., deiectis lacrimis Pr.

2. na tla vreči (metati), podreti (podirati), prevrniti (prevračati), rušiti, porušiti: status Ci., L., signa aēnea L., ut … omnes Hermae deicerentur N., d. turrim C., hostium castra L., muri bracchia Iust., muros L., moenia O., arces V., H., alta Ceraunia telo V., arbores L., Vitr. (po)sekati, toda: arbores … vi ventorum deiectae Ulp. (Dig.) podrta; pesn.: vidimus … Tiberim … ire deiectum (sup.) monumenta regis templaque Vestae H.; occ. na tla zvaliti, (do smrti) pobiti: d. Typhoëa O., paucis deiectis C., deiectis circum stipatoribus T., super iuvencum stabat deiectum leo Ph., Thetidi d. iuvencam Val. Fl. za žrtev zaklati, toda: d. animal P. Veg. podreti žival (za operacijo); poseb. lovsko ubiti, ustreliti: feram Cu., Mart., avem ab alto caelo (visoko z neba) V.; pren. (oči) pobesiti (pobešati), povesiti (povešati): d. ocellos O., vultum V., Sen. ph., deiectus in humum vultus O., vultus pudore deiectus Sen. tr., deiecti in terram militum vultus T., deiecto capite Q., id (caput) deiectum semper in terram Plin., deiecto in pectora mento O., euntes deiecta cervice Getae Cl.; pesn. z grškim acc.: deiectus oculos V. s pobešenimi očmi, deiectus vultum Stat. s povešenim obrazom.

3. (politično) koga izpodriniti, vreči, poraziti: hoc (Critiā) deiecto N., de possessione imperii deiectus L., Pontica signa deiectum meminisse piget Lucan., Artavasdes non sine nostra clade deiectus T.; brahilogija: infra Ventidium deiectus oriens T. poraženi vzhod, ki je prišel pod Ventidija, v pozni lat. poraziti (= ponižati): Eccl.

II.

1. odbiti: Anxuris ense sinistram … deiecerat V., uno deiectum comminus ictu … caput V., deiectum ense caput Sil.; occ. (ladje) zanesti; v pass.: tanta tempestas coorta est, ut naves ad inferiorem insulae partem deicerentur C., classis … foedā tempestate vexata ad Balearīs insulas deicitur L., quae (classis Punica) tempestate deiecta ad Baliarīs erat L.; (o ladjah): Menelaus ad terram Libyam deiectus est T.; pren.: in epilogis deiecti sumus Q.

2. pren. odvrniti (odvračati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): mucrones a iugulis vestris Ci., oculos nusquam a re publica Ci., si tantulum oculos deiecerimus Ci. = če smo le malce manj pazljivi, quantum mali de humana condicione deieceris Ci., d. metum, vitia a se ratione, cruciatum a corpore, aliquem de sententia Ci., philosophos de negotio Petr. od njihovega predmeta odvračati = njihove razprave pobi(ja)ti, Zeno omnia negotia de negotio deiecit Sen. ph. je pobil vse trditve, uxore deiectā (sc. conubio) T. ko je bila odstranjena.

3. medic.
a) odvajati, odpraviti (po dristitvi ali bljuvanju): alvum ali alvum superiorem Ca. (gl. alvus), casei, qui facillime deiciantur Varr. ki se jih prav lahko otrebiš; abs. deicere Cels. dristiti.
b) vsrkavati da(ja)ti: per nares d. P. Veg.

III.

1. boriteljsko koga z mesta (položaja) premakniti, iz(pod)riniti, odriniti: de loco hominem Quadr.; pogosto pren.: eum de statu omni Ci. povsem zbegati, aliquem de omni vitae statu Ci., de gradu deici Ci., Auct. b. Alx., studio feriendi … deiectus (sc. de gradu) non pugnat, sed rixatur (orator) T.

2. voj. nazaj potisniti, v beg zapoditi, pregnati: praesidium C., praesidium Claternā Ci., praesidium loco munito, praesidium ex saltu, hostes muro turribusque, nostros ex utraque munitione C., hinc celeriter deiecti C., d. praesidium inde Cu., equitatum hostium de colle Auct. b. Afr., tenentes locum Romani cum deiecissent L.

3. pren.
a) koga (s posestva) pregnati, izriniti iz česa, pripraviti ob kaj: aratores, aliquem per insidias vi de agro, aliquem de possessione fundi, fortunis, consulem de urbis praesidio, magistratūs templo Ci., deicitur familiaritate suetā T., d. aliquem vi, de fundo, de possessione fundi, de solo Icti.
b) vzeti komu upanje, v pass. deici aliqua re, aliquo tudi = izgubiti upanje na kaj, izgubiti kaj, koga: deicere aliquem aedilitate Ci., deici praeturā, de honore Ci. ali honore L., deiecti principatu, Helvetii ea spe deiecti C., opinione trium legionum deiectus C. je izgubil upanje, da bi dobil tri legije, deiecta coniuge tanto V.; abs. odvzeti komu upanje na kako častno službo, izpodriniti ga: Caelius ap. Ci. ep., cum … inimicum eo quoque anno petentem deiecisset L. — Od tod adj. pt. pf. dēiectus 3,

1. znižan, nizko ležeč: loca C.

2. pren.
a) (po pomembnosti) nizko stoječ, nizek: neutrum altero sublimius aut deiectius Tert.; adv. komp. dēiectius niže: Tert.
b) pobit, potrt, malosrčen, malodušen: quamquam vis alto volnere tardat, haud deiectus V., deiecti et infracti Q., res super Argolicas haut sic deiecta videbis Stat.

dein, adv. (iz deinde po odpahu končnega zloga) potem, zatem, nato, potlej (krajevno, časovno in pri naštevanju ali vzporejanju dejstev in dokazov): Ci., L., T.; pesn. (po sinicezi) enozložno: unguibus et pugnis, de͡in fustibus atque ita porro pugnabant armis H.

deinde, adv.

1. (redko) krajevno = od tod, od tam, od ondod, nadalje: via … interest perangusta … ; deinde paulo latior patescit campus L., laeva pars ad pectus est nuda, celera d. velantur Cu., iuxta Hermunduros Narisci ac d. Marcomani et Quadi agunt T.

2. (o krajevnem zaporedju) potem, zatem, nato: haec quidem duo binis pedibus incisim; d. membratim Ci. Pogosto primum (primo, primus) … deinde, primum … tum … deinde … postremo ipd. Ci. idr.; adv. ponavljan: primum qua re civis optimi bona venierint, deinde qua re hominis eius bona venierint, deinde qua re post eam diem venierint, deinde cur tantulo venierint Ci. prvič, drugič, tretjič, četrtič.

3. časovno = potem, zatem, nato: initio proditor fuit, deinde perfuga Ci., Cimbrum Gabinium statim ad me … vocavi; deinde item arcessitus est L. Statilius et post eum C. Cethegus, tardissime autem Lentulus venit Ci., complures ex iis occīderunt, deinde … se in castra receperunt C., deinde … Romā legati Carthaginem venerunt N., victus ex proelio profugit in provinciam ac d. Romam contendit S., incipe, Damoeta; tu d. sequere, Menalca V., primum — deinde C., Suet., primo — deinde N., S., Cu., T.; pogosto v zvezi s časovnimi vezniki in adv.: deinde cum Ci., deinde ubi S., L., deinde postquam L., tum deinde L., Sen. ph., deinde tum Varr., Q., deinde postea Ci., N., Cels., deinde post N., Vell., Gell., mox deinde Tib., deinde tunc, tunc deinde Sen. ph., post deinde Ter., Sen. ph., postea deinde Cels., Lact., posthaec deinde Lact., deinde ad extremum Ci.

Opomba: Pri klas. pesnikih de͡inde (po sinicezi) dvozložno, npr.: in Mamurrarum lassi de͡inde urbe manemus H.

Dēiotarus -ī, m (Δηϊόταρος) Deiotar,

1. galatski tetrarh, po Pompeju kralj v Mali Armeniji, prijatelj Rimljanov, v državljanski vojni Cezarjev nasprotnik. Ko je bil l. 45 obtožen, da je Cezarju stregel po življenju, ga je Cicero (ne vemo, s kakšnim uspehom) zagovarjal: Ci., C., Auct. b. Afr., Lucan., T.

2. njegov istoimenski sin: Ci. — Od tod adj. Dēiotariānus 3 deiotarski: oratio Serv. za Deiotara.

Dēïphobus -ī, m (Δηΐφοβος) Deifob, Priamov in Hekubin sin, po Parisovi smrti Helenin mož: V., O.

dejanj|e¹ srednji spol (-a …)

1. (delo) die Tat (plemenito/hudobno eine edle/böse Tat; obupa eine Tat der Verzweiflung), -tat (blazno Wahnsinnstat, obupa Verzweiflungstat, junaško Heldentat, pravo nasilno Gewalttat)
|
… dejanja Tat-
(čas/kraj storitve kaznivega dejanja die Tatzeit/ der Tatort, motiv dejanja das Tatmotiv, okoliščina kaznivega dejanja der Tatumstand, opis dejanja der Tatbericht, potek dejanja der Tathergang, priča dejanja der Tatzeuge, sum storitve dejanja der Tatverdacht, osumljen storitve dejanja tatverdächtig)
mož dejanja der Mann der Tat
priznati/obžalovati dejanje die Tat gestehen/bereuen
narediti dobro dejanje eine gute Tat volbringen
zasačiti/ujeti pri dejanju auf frischer Tat ertappen
|
človek dejanj der Tatmensch
preiti k dejanjem zur Tat schreiten
spremeniti v dejanja in die Tat umsetzen
dokazati z dejanji durch Taten beweisen
z nasveti in dejanji mit Rat und Tat

2. (ravnanje) die Handlung (premišljeno/nepremišljeno eine überlegte/unüberlegte Handlung; namerno vorsätzliche, kaznivo strafbare, neodgovorno unverantwortliche Handlung), -handlung (v afektu Affekthandlung, instinktivno Instinkthandlung, pravo nadomestno Ersatzhandlung, nagonsko Triebhandlung, pravo pravdno [Prozeßhandlung] Prozesshandlung, pravno Rechtshandlung, prisilno Zwangshandlung, refleksno Reflexhandlung, teroristično Terrorhandlung, uradno Amtshandlung)

3. (dejanje/opravilo) die Handlung (kultno/slavnostno/simbolno eine kultische/feierliche/symbolische Handlung)

4.
pravo kaznivo dejanj die Straftat, strafbare Handlung, das Delikt
dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti pravo das Offizialdelikt

5. (akt) der Akt, -akt (človeško/moralno humaner/menschlicher Akt, govorno Sprechakt, samovolje oblasti Willkürakt, stvarjenja Schöpfungsakt, svobodno freier Akt, terorja Terrorakt, ustvarjalno schöpferischer Akt, zadnje [Schlußakt] Schlussakt)

6.
dejanja apostolov die Apostelgeschichte
versko: spokorno dejanje das Bußwerk
spravno dejanje die Sühne
figurativno dejanje in nehanje das Tun und Lassen
| ➞ → kaznivo dejanje

dejánje act, action; deed; doing; gledališče act

dobro dejánje a good deed
pogumno dejánje act of bravery
sovražno dejánje act of hostility
veliko, junaško dejánje exploit, achivement, feat
enotnost dejánja unity of action
dejánje se dogaja v... the action takes place in...
po dejánjih, ne po besedah cenimo človeka actions speak louder than words
uskladiti svoja dejánja s svojimi besedami to suit the action to the word, to translate one's words into action
zasačiti pri dejánju to catch in the act
zasačen pri dejánju caught red-handed, caught in the very act

del [é] moški spol (-a …)

1. der Teil; česa ein Teil (von); -teil (prostora Raumteil, rastline Pflanzenteil, stavka Satzteil, stroja Maschinenteil, basovski [Baßteil] Bassteil, hrbtni Rückenteil, jekleni Stahlteil, južni Südteil, konstrukcijski Bauteil, nadomestni Ersatzteil, nizkotlačni Niederdruckteil, oglasni Inseratenteil, okrogli Rundteil, osvetljevalni Belichtungsteil, petni Fersenteil, podatkovni Datenteil, realni Realteil, regulacijski Regelteil, sestavni Einzelteil, Werkteil, severni Nordteil, sklepni [Schlußteil] Schlussteil, spodnji Unterteil, sprednji Vorderteil, srednji Mittelteil, stranski Seitenteil, tekstovni Textteil, vgradni Einbauteil, vhodni Eingangsteil, vzhodni Ostteil, zadnji Hinterteil, Rückteil, pri vozilih Heckteil, zahodni Westteil, zaporni Absperrteil, gornji Oberteil, zgornji Kopfteil)
skladišče nadomestnih delov das Ersatzteillager
sestavni del der Bestandteil, das Bestandstück
drobni deli množina Kleinteile
mehki deli množina Weichteile
posamezni deli množina Einzelteile
telesni del der Körperteil

2. (kos) das Teilstück; das Stück, -stück (osrednji Herzstück/Mittelstück, zgornji Kopfstück)
pri grbu: odličniški del Prachtstück
pomožni del Nebenstück

3. (partija) die Partie (gornji obere), -partie (obraza Gesichtspartie, telesa Körperpartie, robni die Randpartie)
intimni deli (telesa) der Intimbereich, die Intimzone
zgornji del Ober- (trebuha der Oberbauch; kljuna der Oberschnabel)

4.
del poti die Strecke
stari del mesta die Altstadt
del dneva die Tageszeit (najlepši die schönste Tageszeit)
odebeljeni del die Verdickung
poglobljeni del die Senke
vbočeni del die Einwölbung
vozni del das Laufwerk
vrinjeni del der Einschub
vstopni del der Eingang, tehnika der Einlauf
zgornji del stavbe der Oberbau
zgornji del zidu die Mauerkrone
deli opreme množina Ausrüstungsgegenstände
pomožni deli množina Hilfseinrichtungen
po delih abschnittweise, partiell
|
biti del česa gehören zu, ein Teil von … sein
postati del česa eingehen in, ein Teil von … werden
razdeliti na dva dela zweiteilen
razdeliti na tri/štiri dele dreiteilen/dritteln, vierteilen/vierteln
razdeljen na štiri dele geviertelt, viergeteilt
razdeliti na pet/ osem … delov fünfteln/achteln …