Franja

Rundkolben, der, Chemie buča z okroglim dnom

run down neprehodni glagol & prehodni glagol
dol teči; spodrsniti; (o uri) izteči se, ustaviti se; poditi, goniti, zasledovati, ujeti (koga); najti, odkriti (citat); pogaziti, pregaziti, povoziti (koga)
figurativno črniti, omalovaževati, podcenjevati; (pasivno) utruditi se, izčrpati se, onemoči, omagati, biti preutrujen (bolan)
sleng prehiteti in trčiti z

to run down a criminal ugnati, ujeti zločinca
to run down a stag goniti, poditi jelena do smrti
he is always running me down on me vedno črni
to be (to feel) run down biti izčrpan (onemogel, deprimiran)
the watch has run down ura se je iztekla, se je ustavila

Rundschlag, der, Sport udarec z zamahom; figurativ krepek udarec (po več nasprotnikih)

Rungenwagen, der, Eisenbahn vagon z ročicami

run into neprehodni glagol & prehodni glagol
trčiti v, z; nepričakovano se srečati (with s kom)
naleteti na (koga); priteči v, prileteti v; izlivati se v; (o knjigi) iziti, doživeti izdajo; spremeniti se, preiti v; stopiti v

to run into debts zabresti v dolgove
his book ran into 10 editions njegova knjiga je doživela 10 izdaj
to run into some length doseči precejšnjo dolžino
to run into money pogovorno biti drag, mnogo stati
that runs into millions to gre v milijone

run over prehodni glagol & neprehodni glagol
povoziti; preleteti, hitro prebrati, preiti, bežno, leté pregledati, z očmi preleteti; teči čez, razliti se, biti prepoln

to run over one's accounts pregledati svoje račune
full to running over čez rob poln
to run over to prestopiti k, preiti k

run with prehodni glagol
strinjati se, soglašati, biti soglasen z

rūrsus in rūrsum (stlat. rūsus, rūsum, rūssum), adv. (skrč. pt. pf. revorsus, revorsum = reversus, reversum)

1. nazaj, navzad: rursum cadere Pl., rursum vorsum Pl. nazaj, mortales multi rursus et prorsus meant Varr.; adv. navidezno nepotreben pri glag., sestavljenih z re: rursus reverterunt C., rursum se recepit C., rursum trahunt Ci., tudi: rursum reditum ad vada tetulit Cat.

2. zopet, spet, znova, znovič, vnovič, ponovno, še enkrat: Pl. idr., Torquatus rursus in me inruit Ci., rursus eodem revertamur Ci., rursus minuente aestu C., rursus immuto voluntatem meam Ci., dic rursum Ter., rursus resistere, instare C.

3. obratno, drugače (kot, od) (pa), nasprotno (pa), narobe (pa), nasproti (pa), z druge strani (pa), po drugi strani (pa), z druge strani (pa): rursus repudiaret Ci., rursus quidam arbitrantur Q., primo Metellum esse rati … rursum Iugurtham arbitrati S., peccatur … rursus quid virtus possit H.

rūs, rūris, n (iz *reu̯os, indoev. kor. *reu- (morda iz *ru = *u̯r̥-); prim. gr. εὐρύς širen, širok, daljen, avestijsko ravah-, sl. raven, ravan, got. rūms = stvnem. rūm = nem. Raum, staroirsko rōe, rōi ravno polje)

1. podeželje, dežela, vas, selo (naspr. mesto), polje, posest(vo) na kmetih, podeželsko (selsko) posestvo, kmetija: Lucr., Ter., Plin. idr., habes rus amoenum Ci., rura peragrantes Ci., rura colentes Hirt. poljedelci, rura exercere bobus H., urbis amatorem solvere iubemus ruris amatores H., rus suburbanum T. — Na vprašanje kam? stoji sam acc. (s popolno ohranjenim pomenom sklona) na deželo, na podeželje, na kmete, na podeželsko (selsko) posestvo: rus homines eunt Pl., ego rus ibo Ter., senex rus se abdidi Ter.; toda z adj.: in Albense rus inferre Plin., in sua rura venire Ci. — Na vprašanje od kod? s samim abl. rure z dežele, s podeželja, s kmetov, s podeželskega (selskega) posestva, z vasi (s sela): rure redire Ter., Ci.; loc. rurī z enakim pomenu pri Pl. — Na vprašanje kje? z loc. rurī na (po) deželi, na (po) podeželju, na (po) kmetih, na (po) vasi (selu), na (po) gajih: ruri esse, vivere, habitare Ci. Pozneje tudi rure z lokativnim pomenom: rure vivere H., quinque dies rure esse H., rure erit O., rure morientem L.; v zvezi z adj. vedno rure: rure paternō H., suburbano rure T., rure suo O.

2. meton. podeželje = kmečko (kmetsko) vedenje, kmetska robatost (zarobljenost, neuglajenost), kmetavzarstvo: manent vestigia ruris H., pleni ruris (kmetavzarstva) et inficetiarum Cat.

Rüschenbluse, die, bluza z naborki

rush² [rʌš]

1. neprehodni glagol
navaliti (na), naskočiti, napasti, pognati se, vreči se, zagnati se, planiti, zakaditi se, (slepo) (z)drveti; (o vetru) besneti, šumeti; (o vodi) valiti se
figurativno leteti, hiteti
ekonomija živahno se razvijati
šport spurtati

to rush into certain death drveti v gotovo smrt
to rush into extremes pasti v skrajnost
to rush on (upon) s.o. planiti na koga
to rush at the enemy planiti na sovražnika
the blood rushed to her face kri ji je planila v obraz
to rush into an affair prenagljeno, brez premisleka se lotiti neke zadeve
to rush to the station drveti na postajo
fools rush in where angels fear to tread figurativno norci si več upajo kot junaki

2. prehodni glagol
pehati, goniti, hitro gnati (voditi, peljati, poslati, transportirati), priganjati, pritiskati (na), siliti
avtomobilizem hitro voziti, drveti z; prenagliti, prenaglo (brez premisleka) izvesti ali izvršiti (posel)
vojska navaliti na (barikade), zavzeti, osvojiti v jurišu, jurišati na
pogovorno preveč zaračunati, opehariti (out of za)
izmamiti, izvabiti, izžicati (iz koga) (for s.th. kaj)

to rush an examination ameriško z veliko lahkoto napraviti izpit
do not rush me ne priganjaj me preveč, pusti me, da pridem do sape (da premislim)
to be rushed for time pogovorno imeti zelo malo časa
to rush one's car to Maribor drveti z avtom v Maribor
to rush s.o. into danger spraviti koga v nevarnost
to rush one's fences figurativno biti nestrpen, neučakan
the guide rushed us through the Tower vodnik nas je hitro vodil (gnal) skozi Tower
to rush s.o. sleng preveč komu zaračunati
to rush s.o. to the hospital hitro koga prepeljati v bolnico
to rush an obstacle z vso hitrostjo, v skoku premagati zapreko
to rush an order (through) in a few days naglo izvršiti naročilo v nekaj dneh
to refuse to be rushed ne se pustiti siliti (k naglici)
to rush a task hiteti s poslom, naganjati k hitri izvršitvi naloge ali posla
to rush a train navaliti na vlak

rush-bearing [rʌ́šbɛəriŋ] samostalnik
(cerkven) praznik, na katerega se cerkev okrasi z ločjem

rushy [rʌ́ši] pridevnik
poln bička, ločja; pokrit z ločjem; ločju podoben

rushy couch ležišče iz ločja

ruspare

A) v. intr. (pres. ruspo) brskati, riti, razkopavati (perutnina)

B) v. tr. zravnati z bagrom

rust [rʌst]

1. samostalnik
rja (tudi figurativno)
figurativno slab vpliv; rjavenje
figurativno nedelavnost, lenobnost, lenoba
botanika snet, rja (na žitu)

to gather rust (za)rjaveti

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
(za)rjaveti, zakrneti
figurativno plesneti, propadati, postati neuporaben zaradi nerabe; zakržljati
botanika postati snetiv, snetljiv; povzročiti rjo ali rjavenje; pobarvati z rjasto barvo
figurativno oslabiti

better wear out than rust out bolje je ostati do zadnjega aktiven (delaven, dejaven) kot pa počasi slabeti ("rjaveti")

Rüstgewicht, das, Luftfahrt teža praznega letala z vso opremo

rusticage [rüstikaž] masculin redek omet; ometanje (zidu) z malto

rusticate [rʌ́stikeit] neprehodni glagol & prehodni glagol
iti, umakniti se na deželo, na kmete; živeti, bivati na kmetih, v provinci; pokmetiti se; poslati (koga) na kmete, na deželo, v provinco; napraviti (koga) za kmeta, pokmetiti
figurativno (začasno) odstraniti (koga) z univerze

rustication [rʌstikéišən] samostalnik
izlet ali potovanje na deželo; bivanje na kmetih; kmečko, vaško življenje, pokmetenje
figurativno začasna odstranitev z univerze

rustiquer [rüstike] verbe transitif (surovo) obtesati (kamen); ometati (zid) z malto