noyer2 [nwaje] verbe transitif utopiti, potopiti; preplaviti, politi, premočiti; (preveč, zelo) razredčiti (pijačo, jed); obsuti (de z)
se noyer utoniti, utopiti se; čisto se predati; izgubiti se, zbegati se
se noyer dans des détails izgubljati se v podrobnostih
se noyer dans les larmes, dans le sang preliti veliko solza, veliko krvi
se noyer dans un verre d'eau takoj glavo izgubiti, že pri majhni težavi ne uspeti
Zadetki iskanja
- nòž knife, pl knives
oster kot nòž knife-edged
kuhinjski nòž kitchen knife, cook's knife
mesarski nòž butcher's knife, arhaično whittle
nòž sekač cleaver
nòž za razrezovanje carving knife
žepni nòž pocketknife, penknife, clasp knife
nòž pri plugu (lemež) plougshare, coulter
nòž v hrbet (figurativno) stab in the back
boj na nòž a fight to the finish, bayonet fighting
vbod z nòžem stab
brusač nòžev knife-grinder
nastaviti komu nòž na vrat (grlo) to put the knife to someone's throat
zabosti z nòžem to knife - nuculeus (dvakrat pri Pl.) in (sinkop.) nucleus -ī, m (demin. nux preko nucula)
1.
a) orehovo jedro, pa tudi užitno jedro drugih podobnih plodov: ampliores nucleo, magnitudine … abellani nuclei Plin., n. pinearum, nucum, olivarum, amygdalae Plin., allii Plin. česnov strok, n. pinei Cels., mella dari nucleosque iubet Mart.; preg.: nuculeum amisi, reliqui pigneri putamina Pl. jedro sem izgubil, a obdržal luščino, qui e nuce nuculeum esse (jesti) volt, frangit nucem Pl. = „komur je mar prida, se ne plaši truda“, kdor res želi uspeti, se za to potrudi.
b) pečka: mali Persici Cels., cerasi, acinorum Plin.
2. metaf.
a) jedro = notranjost, notrina kake stvari: gallae, murrae Plin., conchae Plin. = biser.
b) najtrše pri kaki stvari: Vitr., ferri Plin. jeklo, densante se pinguitudinis nucleo Plin. otrdlina, zatrdlina. - nuevamente znova, še enkrat; nedavno, pred kratkim
al examinarlo nuevamente pri ponovnem pregledu (preskusu) - num (iz *nŭm ali *nun; prim. skr. nú, gr. νύ, νύν, νῦν, lat. nunc = got. nu)
I. časovni adv. zdaj, sedaj, ohranjen v (večinoma pesn.) adv. etiamnum še zdaj. —
II. vprašalnica
1. v neodvisnih vprašalnih stavkih, na katere se pričakuje nikalen odgovor = mar, ali mar, ali res, ali pač (v iron. vprašanjih tudi samo pač), pa ne da (bi), pa menda (ja) ne, pa vendar (ja) ne: num negare audes? Ci., num barbarorum Romulus rex fuit? Ci.; tudi v odvisnem govoru: quod si veteris contumeliae oblivisci vellet, num etiam recentium iniuriarum memoriam deponere posse? C.; pri Kom. v zvezi z nam = pa menda (ja) ne, pa vendar (ja) ne, pa ne da (bi): numnam illa, quaeso, parturit? Ter., num illa me nam sequitur? Pl.; v povezavi z vprašalnico ne: deum ipsum numne vidistis? Ci.; pogosto v povezavi z enklitičnim nedoločnim quis, quid, quandō idr.: numquem tribunum servi pulsaverunt? Ci., numquid horum dicere audes? Ci., numquid duas habetis patrias? Ci. (v tem stavku je quid le znamenje vprašanja, ne pomeni nič posebnega in ga torej ne slovenimo) pa menda ja nimate … ?, pa vendar nimate … ?, numquid vis? Pl., H. (poslovilno reklo odhajajočemu) = ali želiš sicer še kaj?, num quidnam novi? Ci.; num non = nonne: num non vis obviam hisce ire? Pl.
2. v odvisnih vprašalnih stavkih (ne meri vselej na nikalen odgovor in se nav. ne razlikuje od vprašalnice ne) = ali (res)? mar (res)?: Lacedaemonii Philippo minitante … se omnia … prohibiturum, quaesiverunt, num se esset etiam mori prohibiturus Ci. ali hoče morda celo … ; toda popolnoma splošno: quaesivi ex eo, num in senatum esset venturus Ci., propere sibi nuntiaret, num … undique obsideretur N., iusserunt speculari, num sollicitati animi ab rege essent L.; pogosto v povezavi z enklitičnim nedoločnim quis, quando idr.: interrogantur, numquo crimine sint accusati Ci., exsistit autem … quaedam quaestio … numquando (po drugih num quando) amici novi … veteribus sint anteponendi Ci. - numéral, e, aux [nümeral, ro] adjectif števen
adjectif masculin numéral števnik
lettres féminin pluriel numérales črke, ki se rabijo pri rimskem štetju - numerō2 -āre -āvī -ātum (numerus)
1. šteti, prešte(va)ti, (z)računati: singulos Ci., aliquem a se (začenši pri sebi) primum Ci., consule et numera (sc. senatum) Ci. ep. vprašaj in preštej (te besede je na konzula naslovil senator, ki je hotel preprečiti kak senatski sklep, ker je menil, da senat ni sklepčen, ker ni polnoštevilen), si ex reis … ex rebus (po tožencih … po stvareh) numeres Ci., n. pecus V., O., aliquid per digitos O. ali digitis Suet. na prste (pre)šteti, originem libertatis inde n. L., in homine ossa numerantur T. se dajo šteti; occ.
a) numerantur pectine hordae Iuv. strune se ubirajo.
b) šteti = imeti: donec eris sospes, multos numerabis amicos O., veterani tricena stipendia numerantes T. ki imajo za sabo po 30 vojnih let.
2. našteti = izplačati: societates magnam pecuniam numerare coegit C., stipendium militibus n. Ci., a quaestore praetor numeravit, quaestor a mensa publica, mensa ex vectigali (pretor po kvestorju, kvestor po državni banki, banka iz davka) Ci.; od tod
a) pt. pf. numerātus 3 naštet, izplačan, torej gotov = v gotovini, v zvenečem denarju (cvenku): a quocum Laco pecuniam numeratam accepisset N., utebatur uxorio dote numerata Ci.
b) subst. numerātum -ī, n gotovina: extra numeratum XII milia pondo argenti L., numerato solvere Ci. ali relinquere in numerato Plin. v gotovini; metaf.: in numerato habere aliquid Augustus ap. Sen. rh., Q. imeti kaj pripravljeno.
3. našte(va)ti = navesti (navajati): dies deficiat, si velim numerare, quibus bonis male evenerit Ci., a Chao divûm numerabat amores V. = je pripovedovala, auctores suos n. Ph.
4.
a) šteti med kaj, prište(va)ti komu, čemu, kam; v raznih skladih: n. inter honestos homines Ci., inter decemviros L., inter amicos O., inter viros optimos numerari Ci., numerare aliquem in primis Ci., voluptatem in bonis Ci., mortem in beneficii loco Ci. šteti za dobro, imeti za nekaj dobrega, voluptatem nullo loco numerant Ci. štejejo za nič, nič ne cenijo, Platonem ex (k) vetere illa Academia n. Ci., ne post Caecinam numereremur T. da se ne zapostavimo Cecini = da se Cecini ne da prednost pred nami.
b) upoštevati, ceniti, čislati: bello numerandus Hamilcar Sil. v vojni upoštevan = bojevit; v act. z dvojnim acc., v pass. z dvojnim nom. = šteti, imeti koga za kaj, čislati, spoštovati, častiti koga kot kaj: n. caelum etiam deum Ci., singulas stellas deos Ci., Sulpicium accusatorem suum numerabat, non competitorem Ci., ipsi gravissimi cives numerantur Ci., ipse honestissimus inter suos numerabatur Ci. je veljal za najbolj poštenega med svojci, ut … omnes deinceps conditores partium certe urbis … numerentur L. - Numīcius 3 Numícij(ev), ime rim. rodu npr.
1. T. Numicius Priscus Tit Numicij Prisk, konzul l. 169 se je odlično bojeval zoper Volske: L.
2. T. Numicius, tr. pl. l. 321 je bil izročen Samnitom zaradi sramotnega miru, sklenjenega pri Kavdiju: Ci. - Numīcus -ī, m Numík, reka ob obali v Laciju, izlivajoča se pri Ardeji v Tirensko morje (zdaj Numico): V., L., Tib., Sil., Arn., Aur., Serv. — Soobl. Numīcius -iī, m Numícij: O., Plin.
- nummus (slabše nūmus) -ī, m (sor. z numerus [gl. numerus] in z gr. νόμιμος zakonit, običajen; prim. gr. νοῦμμος srebrni novec, ki je bil v obtoku pri Dorcih v Italiji)
1. novec, denar, pénez, v pl. novci, denarci, denar: n. argenteus Varr. fr., Suet., Vulg., nummus in Gallia nullus Ci., n. asper Pers., Sen. ph., Suet. neobrabljen denar, plumbei nummi Pl. svinčen, tj. slab denar, nummi aurei Ci. zlati novci, zlatniki, zlati, nummi adulterini Ci., Fr. ponarejeni, utuntur omnes uno genere nummorum Ci., habere in nummis Ci. v gotovini, in suis nummis multis esse ali in nummis versari Ci. imeti svoj denar, bogat (premožen, petičen) biti, nummi, id ab Siculis Varr., pedisequi cum nummis secuti sunt N., virtus post nummos H., mercedem aut nummos undeunde extricat H. glavnico, nummo locare Plin. iun. ali nummis colere Dig. za denar.
2. sinekdoha
a) srebrni denar, najobičajnejši rim. denar v obtoku, nav. imenovan sēstertius, sestercij: n. sestertius Ci., L., Col., duobus milibus nummûm emere Ci., fiet eritque tuus nummorum milibus octo H., bis dena super sestertia nummûm H. nummo uno venire G. (Inst.).
b) kot grški novec = drahma, ponekod tudi = didrahma: emere, vēnīre nummo Pl.
3. metaf. v izraz malosti = belič, bor, cemper, krajcar, počen groš: si quid nummo sarciri potest Pl. za belič = za nekaj malega, nummus nullus cuiquam deductus est Ci., ad nummum convēnit Ci. ep. ujemalo se je do beliča, nummo sestertio alicui addici Ci.
Opomba: Gen. pl. nummorum in nummûm; pri Ci. nummorum = denarjev (denarja), nummûm = sestercijev. - nūncupātiō -ōnis, f (nūncupāre)
1. izrekanje, zlasti javno in slovesno izrekanje zaobljub, molitev, stalnih besedil: solemnis n. votorum L. (za časa cesarjev), votorum nuncupatio Suet. ali nuncupationes votorum T. izrekanje, objava (objave) zaobljub za cesarjevo blaginjo, izrekanje voščil, čestitanje, nuncupationes sollemnium verborum Val. Max. izgovarjanje slovesnega besedila (pri posvetitvi kakega svetišča); occ.
a) imenovanje (postavitev, določitev) za dediča: Suet., Icti.
b) posvetilo kake knjige: Plin.
2. imenovanje, meton. ime, naziv, naslov: Col., Ap., Aus., Iulianus ap. Aug. - nūncupō -āre -āvī -ātum (preko *nomo-capos iz nōmen in capere)
1. javno in slovesno izreči (izrekati), izjaviti (izjavljati), razglasiti (razglašati), napoved(ov)ati, najaviti (najavljati), navesti (navajati): verba legitima dedentium urbes n. L., haec … verbis quoque ipsis, ut tradita nuncupataque sunt, referre L., cum ex duodecim tabulis satis esset ea praestari, quae essent linguā nuncupata Ci. ustno napovedano (navedeno); occ.
a) zaobljube izreči (izrekati), narediti (delati), zaobljubiti (zaobljubljati) se: vota pro imperio suo communique re publica Ci., votis nuncupatis Ci. po slovesnih (za)obljubah, auspicati proficisci in Capitolium ad vota nuncupanda L., vota pro incolumitate exercitus n. Val. Max.
b) posinovljenje razglasiti (razglašati): consultatum inde pro rostris an in senatu an in castris adoptio nuncuparetur T.
c) (pred pričami) koga imenovati za dediča, razglasiti (razglašati) za dediča, ustno postaviti (postavljati) za dediča: aliquem heredem T., Suet., Dig., aliquem inter heredes Suet. postaviti koga za sodediča, aliquem in tertiis heredibus Cl., non voce nuncupatus heres, iudicio tamen electus Iust.; abs.: principem (sc. heredem) nuncupantes T., nec quia offendit alius, nuncuparis (sc. heres), sed quia ipse meruisti Plin. iun., nuncupatum testamentum Plin. iun., Dig. pred pričami narejena oporoka, pri kateri je oporočník imenoma razglasil dediče, alii testamenta sua nuncupant Plin. izblebetajo (v pijanosti).
d) oklic(ev)ati, razglasiti (razglašati) koga (za kakega oblastnika); z dvojnim acc.: aliquem Caesarem Aur., aliquem reginam Iust.
e) posvetiti (posvečevati) kaj ali koga kakemu božanstvu, da(ja)ti komu kaj ali koga v službo: navem deae nuncupare dedicareque Ap., me ministerio felici (sc. deae) nuncupatum Ap.
2. (po)imenovati: quod erat a deo natum, nomine ipsius dei nuncupabat Ci., quem (sc. collem) cultrix nomine nostro nuncupat haec aetas O., n. maria, titulos Plin. imenoma navajati, (po vrsti) naštevati, Sextilem mensem e suo cognomine nuncupavit Suet.; z dvojnim acc.: quem turba Quirini nuncupat indigetem O.; pesn.: alicuius fidem n. Pac. fr. (po)klicati.
Opomba: Star. nūncupāssit = nūncupāverit: Tab. XII ap. Ci. et ap. Fest. - nūndinus 3 (sinkop. iz *noven- (= novem) + *dinom (prim. skr. -dínam, sl. dan) dan) „kar je (pride, se zgodi) devetega dne“ (po rim. štetju, po našem = osmega dne), k devetim dnem sodeč, devetdneven. Le kot subst.
I. Nūndina -ae, f (sc. dea) Nundína, boginja in predstojnica očiščevanja, ki se je opravljalo pri dečkih devetega, pri deklicah pa sedmega dne po rojstvu: Macr. —
II. nundinae -arum, f (sc. feriae)
1. sejemski (semanji, tržni) dan, tedenski sejem (semenj), vsak deveti, po naše vsak osmi dan. Na ta dan so prihajali kmetje v mesto prodajat in kupovat, poleg tega pa so se seznanili z raznimi javnimi (državnimi) zadevami, zlasti zakonskimi predlogi, napovedi volitev, sodnih obravnav idr.; v ta namen so morale biti vse take napovedi ob treh sejemskih dneh javno razglašene; gl. spodaj trīnum nūndinum): nundinarum paneguris Ci. ep., in trinis nundinis Plin., trinis nundinis continuis Gell. ob treh zaporednih semanjih dneh, tertiis nundinis Gell., ius nundinarum in privata praedia a consulibus petit Suet. pravico prodajanja; nundinae tudi = šolske počitnice: hi pusilli pigri, qui expectant nundinas, ut magister dimittat lusum Varr.
2. meton.
a) trg, tržišče, sejem, semenj: illi Capuam nundinas rusticorum … esse voluerunt Ci., nundinas obire L. hoditi po sejmih (semnjih) (zaradi nabiranja volilnih glasov), nundinarum conventus Col., instituere in agris suis nundinas Plin. iun.
b) stroški, preživnina ob sejmih (semnjih): Ulp. (Dig.).
3. metaf. trženje, trgovanje, kupčevanje s čim, prodaja(nje): imperium populi Romani huius domesticis nundinis deminutum est Ci., totius rei publicae nundinae Ci., vectigalium flagitiosissimae n. Ci.; sg. nūndina -ae, f: Sid. —
III. nūndinum -ī, n (sc. tempus ali spatium)
1. sejemski čas, sejemska doba, sejemsko obdobje: inter nundinum Luc., Varr. ap. Non. v dobi med dvema „nundinama“, vsakih osem dni, vsak osmi dan. Poseb. trīnum nūndinum (sc. tempus) trije zakonski sejemski dnevi = doba treh osemdnevnih tednov, od katerih za zadnjega ni bilo nujno, da je že potekel, ampak se je lahko šele začel, torej doba od 17—24 dni, zakonito predpisani napovedni rok (za zakonske predloge, volilne zbore idr.). Prvotno je trīnum nūndinum skrč. gen. pl. besed trīnae nūndinae = trīnum nūndinārum, sc. tempus ali dies; to je razvidno iz stavkov kot npr.: si, quod in ceteris legibus trinum nundinum (17-dnevni rok) esse oportet, id in adoptione satis est trium esse horarum, nihil reprehendo Ci. (De domo sua 41), se praesentem trinum nundinum (sc. tempore) petiturum Ci. ep. ob treh sejemskih dneh, quarta sit accusatio trinum nundinum praedictā die Ci. da se obtožba bere četrtič po preteku zakonitega roka (= treh sejemskih dni) in da se prej napove dan zanjo, promulgatio (sc. legis) trinum nundinarum (sc. tempore) Ci., in trinum nundinum (sc. diem) indicere comitia L. (prim. ad Castoris sc. aedem). šele pozneje so imeli trinum nundinum za nom. sg. n; zato so nastali skladi kot npr.: rogatio trinō nundinō promulgata Q.
2. v cesarski dobi = doba konzulovanja (= 2, 3, 4, največ 6 mesecev): omnia nundina suffectorum consulem clauserat Vop., nundina vetera ex ordine instituit Lamp. - nūsquam, adv. (iz ne-ūsquam)
1. nikjer: L., V. idr., inhiat, quod n. est Pl. hlasta po nič(es)u, n. gentium Ter. ali n. loci Gell. nikjer na svetu, sive est illa scripta uspiam sive nusquam Ci., n. alibi Ci., n. non Ci., Plin. povsod; n. esse ne bi(va)ti, biti proč: Suet., Dig., fides tua n. erat Ci., ergo nunc sodalis Dama n. est? H. torej tovariša Dame ni nikjer več; evfem. = torej je tovariš Dama umrl?; occ. pri glagolih gibanja
a) od nikoder: Athenienses … auxilium n. nisi a Lacedaemoniis petiverunt N., ut n. ventum aut abitum … putetur Corn.
b) nikamor: Kom., Corn., finibus provinciae n. excessi Ci. ep., ut Sulla n. eum ab se dimitteret N., renuntia ergo … n. inde Gallos longius vestigium moturos L., n. nisi in patriam vestigium esse moturos Cu.
2. metaf.
a) ob nobeni priložnosti, v nobeni stvari, nikoli, nikdar: n. equidem quicquam deliqui Pl., praestabo sumptum n. melius poni posse Ci. ep., cum scirem ita maiores locutos esse, ut n. nisi in vocali aspiratione uterentur Ci., n. culpā male rem gessit N., n. minus quam in bello eventus respondent L., n. abero V., n. cunctabundus, nisi cum in senatu loqueretur T.
b) za nič, za nobeno stvar: ut ad id omnia referri oporteat, ipsum autem n. Ci., Salii flaminesque n. alio quam ad sacrificandum … relinquantur L., pars altera … n. alio natam quam ad serviendum putet L. - nyctalōpia -ae, f (gr. νυκταλωπία) kurja slepota, vidna motnja, pri kateri bolnik v (jutranjem in večernem) somraku in ponoči slabo vidi: Isid.
- ob at; by, along, on
ob treh at 3 o'clock
sestati se ob šestih to meet at six (o'clock)
ob sobotah on Saturdays
ob prvi priliki at the first opportunity
ob letu in a year, in a year's time, a year from today, a year today
ob takih okoliščinah under such circumstances
ob ves (svoj) denar sem I have lost all my money
ob vse so ga spravili he has lost everything (ali his all)
pri tem sem ob mojih 10 funtov I am ten pounds out of pocket over it
on je ob pamet he is out of his mind, he is not in his senses
si ob pamet? are you out of your senses?
hoditi gor in dol ob hiši to walk up and down by (ali outside) the house
to se samo ob sebi razume this is a matter of course
živeti ob kruhu in vodi to live on bread and water - ob predlog:
1. kje: an (steni, mizi, hiši an der Wand, am Tisch, am Haus); (vzdolž) entlang (ob potoku den Bach entlang); kam: an (steno, mizo, hišo an die Wand, an den Tisch, an das/ans Haus)
2. kdaj: um (ob petih um fünf Uhr); zu (ob vsaki uri zu jeder Stunde)
ob ponedeljkih/torkih … montags/dienstags …
3. (okoli) ovijati se: um
4. (pri) bei (tej temi bei diesem Thema, njegovem obisku/tej priliki bei seinem Besuch, bei dieser Gelegenheit); (če bo) bei (ob lepem vremenu bei schönem Wetter)
5. (kljub) bei (ob vsej previdnosti bei aller Vorsicht, ob manjši porabi več X bei weniger Verbrauch mehr X)
6.
biti ob kaj (etwas) verloren haben (ob vse sem ich habe alles verloren/mir wurde alles genommen)
priti ob kaj (etwas) verlieren
priti ob življenje ums Leben kommen, umkommen
7. (s pomočjo) an (berglah an Krücken)
sam ob sebi an sich
8. (po) tolči, razbijati: gegen (dež ob okna Regen gegen die Fenster)
9. (poleg) außer, neben
10.
… ob naletu Aufprall- (hitrost die Aufprallgeschwindigkeit) - ob, praep. z acc. (indoev. *epi, *opi, *ebhi, *obhi; prim. skr. ápi tudi, k, pri, na, abhí k, na, gr. ἐπί, osk. úp, op, got. bi = stvnem. bī = nem. bei, sl. o-, ob, ang. by; glede na končnico praep. ob iz op(i) prim. lat. ab iz *ap(o). Prvotna obl. op je še ohranjena v gr. ὄπισϑεν zadaj, ὀπίσσω, ὀπίσω nazaj, lat. op-erio; pred vokali in d, l, n, r, v ob, sicer priličeno: oc-c, of-f; ob razširjen v obs v obs-caenus, *obs-tendo (< *ops-tendo) = ostendo)
1. krajevno (pri glagolih pregibanja) proti: cuius ob os Grai ora obvertebant Enn. ap. Ci., ignis, qui est ob os effusus Ci., Turni se pestis ob ora fert V.; prim. auffere tergum ob iniuriam Pl. fr., corvi quasi ob oculos imago constituta est Aug.; enak pomen v sestavljenkah ob-loqui, ob-esse, ob-sistere idr.
2. (pri glagolih mirovanja) pred, prek(o), čez: mihi mors ob oculos versatur Ci., lanam ob oculum habere Pl.
3. metaf. naznanja
a) namen za koga (z acc.), komu v prid, v korist: ob aliquod emolumentum cupidius dicere Ci., ob rem publicam interfici, mortem obire idr. Ci., id frustra, an ob rem faciam S. v korist.
b) vzrok, povod zaradi, iz: ob merita sua carus est S., di poenas ob delictum expetunt Ci., unius ob iram prodimur V., ob metum T. iz strahu, ob eam iram L. nejevoljen zaradi tega, ob industriam Pl. = de industria, regi ignoti ob aetatem Cu.; poseb. ob eam rem C., Ci. = ob eam causam Ci. = ob eas causas C. = quam ob rem C., Ci., quas ob res Corn. = ob ea, ob quae S. = ob id, ob hoc, ob haec L., T., Vell. zato, zaradi tega, zategadelj, ob id ipsum L., T. prav zato.
c) povračilo za: ob asinos ferre argentum Pl., talentum magnum ob unam fabulam datum Ter. - obba1 -ae, f večja glinena posoda s širokim dnom, kakršne so uporabljali pri gostijah za mešanje nam. vrča, imenovanega „crater“; potem tudi manjša posoda s širokim trebuhom in ožjim vratom, nekaka karafina, vrček: Non., Tert., dolia atque apothecas, tricliniaris melicas, Calenas obbas et Cumanos calices Varr., Veientanumque rubellum exhalet vapida laesum pice sessilis obba? Pers., cippus. obba. camella Lab. ap. Gell., item in mimo, qui inscribitur Natal, cippum dicit et obbam et camellam et pittacium et capitium: induis inquit capitium tunicae pittacium Gell.
- Obba2 -ae, f óba, punsko mesto pri Kartagini: L.