Franja

donde kjer, kamor

de donde od koder
hacia donde, para donde kamor
de donde diere brezglavo, na slepo
donde no če ne; v nasprotnem primeru
voy donde mi amigo grem k prijatelju
está donde mi hermano je pri mojem bratu

¿dónde? kje? kod?

¿de dónde? od kod?
¿hacia dónde? kam?
¿por dónde se va allá? kako se pride tja?

donkey [dʌ́ŋki] samostalnik
zoologija osel
figurativno bedak

to talk the hind leg of a donkey govoriti kot dež
donkey's years cela večnost
pogovorno to ride the black donkey biti trmast
the donkey means one thing, the driver another mnenja so različna
since (ali for) donkey's years že od nekdaj

Donner, der, (-s, -) grom; der Geschütze: grmenje; wie von Donner gerührt kot od strele zadet

dōnō -āre -āvī -ātum (dōnum)

1. podariti (podarjati), darovati; abs.: postquam te … donare et ludere vidi H.; z obj.: non pauca suis adiutoribus donabat Ci., munera ista vel civibus tuis vel dis immortalibus dona Ci., d. praedam militibus C., regna donatis, adimitis L., d. alicui totam horam Mart.; pesn.: praedam flammis d. Sil.

2. obdariti (obdarovati) koga s čim; z acc. personae: Sulla cum Hispanos donaret Ci., meritos in proeliis more militiae donat S.; z abl. instrumenti: hunc Tarentini civitate ceterisque praemiis donarunt Ci., d. cohortem militaribus donis C., equites insignibus donis L., aliquem libertate atque immortalitate Cu.; z notranjim obj. (acc. neutr. pron.): te pro hoc nuntio quid (s čim) donem? Ter.; z inf.: Venus quem … fari donavit Enn. ap. Prob.

3. da(ja)ti, podeliti (podeljevati), privoščiti, dovoliti (dovoljevati): mihi populus Romanus … aeternitatem immortalitatemque donavit Ci., d. mutis piscibus cycni sonum H., quo nihil maius meliusve terris fata donavere H.; pesn. z objektnim inf.: divinare … mihi donat Apollo H., frui paratis mihi dones H.; z epeksegetičnim inf. poleg obj. v acc.: loricam donat habere viro V., armaque Lauso donat habere umeris V.; z ut: nostro donato labori, … tradantur ut aevo facta viri Sil.

4. nameniti (namenjati), posvetiti (posvečati), žrtvovati: candelabrum Iovi Ci., meum caput Iunoni O.; pren.: quidquid quaesierat, ventri donabat avaro H.; occ.
a) komu na ljubo kaj (o)pustiti, odreči (odrekati) se, odpoved(ov)ati se čemu, kaj žrtvovati: tuas amicitias ut rei publicae donares, te vicisti Ci. ep., quae tibi donavi? O., d. iram patriae Sil., donato imperio Q. odrekši se vladi.
b) komu kaj odpustiti (odpuščati), spregled(ov)ati, prizanesti (prizanašati), koga česa oprostiti, komu kaj prihraniti: alicui aes alienum Ci., mercedes habitationum annuas conductoribus C., poenam Sen. ph., negotium Suet. zadevo = prepir zastran zadeve opustiti, tako tudi d. legem (= actionem lege datam) Petr. poet.: alicui causam d. Iust. komu (s pravdo prizanesti in tako) opustiti kazen; pesn.: d. fugam Sil. prihraniti, alicui Alpes Sil. komu prehod čez Alpe prihraniti; pren.
a) komu kak prekršek odpustiti (odpuščati): d. nefas Lucan., scelera Sen. tr., mea vulnera Stat., iniuriam Icti., peccatoribus delicta Arn.; od tod
b) komu na ljubo ali zaradi koga kak prekršek odpustiti ali pregrešniku odpustiti, kazen opustiti, koga pomilostiti: culpa gravis precibus donatur suorum O., noxae damnatus donatur populo Romano L., donari deo Suet., donare patrem filio Iust., aliquem memoriae patris Iust. koga z zaradi njegovega očeta pomilostiti.

Donūsa -ae, f (Δονοῦσσα) Donusa, otoček v Egejskem morju vzhodno od Naksa (zdaj Dhenúsa): V., T.

door [dɔ:] samostalnik
vrata, vhod, dohod
tehnično zaklopnica, vratca

to answer the door iti odpret vrata
figurativno to close the door onemogočiti
next door v sosednji hiši
figurativno next door to blizu, skoraj
front door glavna, hišna vrata
to darken s.o.'s door priti komu v hišo
to show s.o. the door, to turn out of doors spoditi koga, pokazati mu vrata
door to door canvassing predvolilna agitacija od hiše do hiše
to force an open door skušati komu dopovedati že tako jasno stvar
to bang (ali slam) the door on s.th. onemogočiti kaj
at death's door na pragu smrti
to make door zapreti in zapahniti vrata
a creaking door bangs long bolehni in šibki dolgo živijo
in (ali within) doors doma
to lay a charge at the door of s.o. obdolžiti koga
it lies at his door on je kriv
out of (ali without) doors na prostem
to shut (ali slam) the door in s.o.'s face zapreti komu vrata pred nosom
packed to the doors nabito poln

dopís letter

trgovski dopís arhaično favour
Vaš dopís (od 10. t.m.) yours (of the 10th inst.)
Vaš cenjeni dopís od 3. t.m. your favour of the 3rd inst.
prejeli smo Vaš dopís od 4. t.m. yours of the 4th inst. is to hand

dopís escrito m ; carta f

uraden dopis oficio m
prejel sem Vaš dopis z dne 10. t. m. he recibido su carta del 10 del presente
potrjujemo prejem Vašega cenjenega dopisa od 20 t. g. tenemos el gusto de acusarle recibo de su grata del 20 del presente

Dōrēs -um (Dōrieōn = Δοριέων: Vitr.) m (Δωριεῖς) Dorci, eno štirih glavnih grških ljudstev. Sprva so prebivali ob Olimpu, pozneje so se preselili v Dorido ob Ojti (Oeta) in si po trojanski vojni izbojevali Peloponez ter ustanovili kolonije ob jugozahodni obali Male Azije, na Kreti, Rodosu, Siciliji in na jugu Italije: Ci. — Od tod

1. adj.
a) Dōricus 3, adv. -ē (Δωρικός) dorski, v dorskem (stavbarskem) slogu: gens Plin., aedes, genus, symmetria Vitr., dicta Q., Dorice loqui Suet.; subst. α) Dōricī -ōrum, m dorsko govoreči: Gell. β) Dōrica -ōrum, n dorska (v dorskem slogu zgrajena) svetišča: Vitr.; pesn. grški sploh: Dorica castra V., O., Pr., nox Val. Fl., ignes Sen. tr., Aucon Iuv.
b) Dōrius 3 (Δώριος) dorski: Plin., carmen H.; subst. Dōrium (Dōrion) -iī, n dorski način igranja na piščal: Cael., Dorium canere Ap.
c) Dōris -idis, acc. -idem in -ida, f (Δωρίς) dorska: Malea Lucan., dialectos Suet.; pesn. = sicilska: tellus Sen. tr.; kot subst. Dōris Dorida, α) pokrajina na severu Grčije ob Ojti: Mel., Plin. β) pokrajina v Mali Aziji ob južni obali Karije: Plin. γ) rastl. pseudanchūsa: Plin. δ) žensko ime, (gl. Dōris²)

2. subst. Dōriēnsēs -ium, m = Dōrēs: Iust.

dorsum -ī, n (iz deorsum, dēvorsum „navzdol obrnjeno“, gl. deorsum in prim.: dorsum, quod ea corporis pars devexa sit deorsum P. F.)

1. hrbet kot gornji del živalskega (redkeje človeškega) telesa od tilnika do zadnjice, grba (tergum je hrbet kot zanja stran, naspr. od frons),
a) človeški hrbet: virgis dorsum depoliet meum Pl., clipeum ad dorsum accommodare Pl., ipsaque (Cymodocea) dorso eminet V., dorso graviora arma portare Cu., d. grandiuscularum puellarum Aug., dorsi spina Aug. ali spina, quae in dorso est Gell. hrbtenica.
b) živalski hrbet: Lapithae … inpositi dorso (sc. equi) V., asellus, cum gravius dorso subiit onus H., dorsum demulcere (equis) L., d. equi, quadrupedum dorsa, cameli Bactriae bina habent tubera in dorso Plin., aliquem in dorso suo insidere non pati Cu. (o konju), testudinum dorsa Cu. želvji oklepi = želvovine.

2. pren. kar je podobno hrbtu, hrbet, hrbtišče: duplex (dentalium) dorsum V. (pri plugu), folia canalium (listne žilice) dorso rubescentia Plin.; d. nemoris V., H., speluncae V., vadi V. sipina, d. immane V. kleč (v morju), summum d. (viae) Stat., saxeum d. Plin. iun. kamnit nasip, d. maris Min.; gorski hrbet, greben, (gorsko) sleme: Mel., eius iugi C., montis L., Cu., Iust., iugum, quod eos montes perpetuo dorso inter se iungit L., mons angustus et aequali dorso continuus T.

dort tam; von dort aus od tam; wer dort? kdo je?

Dorylaeum (Dorylāum) -ī, n (Δορύλαιον) Dorilaj, mesto v Frigiji: Ci. Od tod preb. Dorylēnsēs -ium, m: Ci., ali Dorylaeī -ōrum, m: Plin. Dorilajci.

dos [do] masculin hrbet; naslanjalo za hrbet; hrbtna stran; populaire zvodnik

dos à dos s hrbtom proti hrbtu
à dos zadaj, za; figuré proti sebi
à dos de na hrbtu
au dos de quelque chose na hrbtni strani česa
de dos od zadaj
dans le dos na, v hrbtu
en dos d'âne sedlast
bête féminin à dos tovorno živinče
chaire féminin à dos naslanjač
dos de la main, du nez hrbet roke, nosti
agir dans le dos de quelqu'un delovati komu za hrbtom
en avoir plein le dos biti naveličan, sit, utrujen, imeti dovolj česa
avoir bon dos (figuré) imeti širok hrbet; brez slabe volje prenašati nevšečnosti
sa migraine a bon dos njena migrena (ji) je pripraven izgovor
n'avoir pas une chemise sur le dos (figuré) še srajce ne imeti
l'avoir dans le dos (populaire) ne uspeti, doživeti razočaranje
courber le dos ponižno se ukloniti, se podvreči
être large de dos imeti široka ramena
être sur le dos (familier) dolgo ležati (tudi zaradi bolezni)
être sur le dos de quelqu'un biti vzdrževan od koga; biti komu vedno za petami; zasledovati, nadzorovati koga
faire froid dans le dos de quelqu'un prestrašiti koga
faire le gros dos ukriviti hrbet (o mački), figuré delati se važnega
se laisser manger la laine sur le dos pustiti se goljufati, se odirati
mettre quelque chose sur le dos de quelqu'un naprtiti komu kaj, napraviti ga odgovornega za kaj
mettre tout sur le dos vse nase natakniti
mettre, renvoyer dos à dos nobeni od dveh strank ne dati prav
mettre, avoir quelqu'un à dos razdražiti, imeti koga proti sebi, narediti si ga za sovražnika
porter quelque chose sur son dos nositi breme kake stvari, odgovarjati za kaj
signer au dos d'un chèque podpisati se na hrbet čeka
tomber sur le dos pasti na hrbet
tomber sur le dos de quelqu'un pasti, planiti po kom
cela vous retombera sur le dos vi boste nosili posledice
tourner, montrer le dos à quelqu'un komu hrbet obrniti; zbežati

Dossennus -ī, m (iz dossum, vulg. = dorsum) Dosen (= Grbavec), ime stalne osebe v atelanah (fabula Atellana), znane po zvitosti in požrešnosti, od tod = požrešnež, požeruh: Plin., Sen. ph., quantus sit (Plautus) Dosennus edacibus in parasitis H. za kakšnega požeruha se kaže (Plavt) v karakteriziranju svojih zajedavcev.

dosti¹ [ô]

1. (veliko) viele (dosti dreves viele Bäume, v dosti primerih in vielen Fällen), viel (dela viel Arbeit); (prilično) ziemlich viel
ne dosti nicht viel
ne kaj dosti nicht besonders viel
dosti časa viel Zeit
pred dosti časa vor langer Zeit
dosti poguma viel Mut (za to je treba dosti poguma dazu gehört viel Mut)
viel- (ki je dosti potoval [vielgereist] viel gereist, ki je doživel dosti hudega vielgeprüft)

2. (močno) sehr, stark

3. (precej) s komparativom: viel (boljši viel besser, debelejši viel stärker; prej viel früher)
|
dosti dati na Xovo mnenje ipd.: viel geben auf
(pripisovati velik pomen) viel liegen an (kdo da dosti na kaj jemandem liegt viel an einer Sache)
ni dosti manjkalo … es hat nicht viel gefehlt
dosti pričakovati od viel erwarten von, da bo kdo naredil, da mu bo uspelo: (jemandem) viel zutrauen
videti dosti sveta weit herumkommen
zganjati dosti hrupa viel Wind machen (um etwas)
ki terja dosti časa zeitraubend
ki dosti zaleže sparsam im Gebrauch

double¹ [dʌ́bl] pridevnik (doubly prislov)
dvojen, dvakraten; ojačen; paren, podvojen; neodkrit, dvoličen; dvosmiseln; upognjen, preganjen

double with age sključen od starosti
double Dutch "španska vas"
navtika double skull dvojec s krmarjem
double chin podbradek
to work double tides biti kar se da delaven

douleur [dulœr] féminin bolečina, bol; bolest; pluriel revmatične, živčne bolečine

douleurs de tête glavobol
calmer la douleur pomiriti, ublažiti bolečino
être dans les douleurs biti v porodnih bolečinah
être sensible à la douleur biti občutljiv za bolečino
hurler, pleurer de douleur tuliti, jokati od bolečine
réveiller, raviver une douleur ancienne zbuditi, oživiti staro bolečino
sentir, ressentir, éprouver une douleur občutiti bolečino
supporter courageusement ses douleurs pogumno prenašati svoje bolečine

dove

A) avv.

1. kje, kam:
da, di dove od kod
per dove kod

2. kjer, kamor, koder

3. nekje... nekje, drugje:
dove più dove meno nekje več, drugje manj

B) cong. če, ko:
dove tu avessi bisogno, avvertimi če bi kaj potreboval, mi sporoči

C) m invar. kraj, točno mesto:
non sapere né il dove né il quando ne vedeti ne kje ne kdaj
in ogni dove, per ogni dove vsepovsod

dovoljenje samostalnik
1. neštevno (privolitev) ▸ engedélyVlada je v soboto dala dovoljenje za aktiviranje vojske. ▸ A kormány szombaton engedélyezte a hadsereg mozgósítását.
Nekateri starši zahtevajo od otrok, da prosijo za dovoljenje, preden televizor vključijo. ▸ Néhány szülő megköveteli a gyermekeitől, hogy engedélyt kérjenek, mielőtt bekapcsolják a televíziót.

2. (dokument) ▸ engedélyDodala je, da ni podpisala dovoljenja za objavo, niti ni bila za te fotografije plačana. ▸ Hozzátette, hogy nem írta alá a közzétételi engedélyt, és ezekért a fényképekért díjazást sem kapott. Dovoljenje za podaljšanje obratovalnega časa so izdali le do konca oktobra. ▸ A nyitvatartási idő meghosszabbítására vonatkozó engedélyt csak október végéig adták ki.
Povezane iztočnice: gradbeno dovoljenje, delovno dovoljenje, enotno dovoljenje, dovoljenje za prebivanje, dovoljenje za obratovanje, dovoljenje za uvoz, dovoljenje za izvoz, vozniško dovoljenje, uporabno dovoljenje, upravno dovoljenje, uvozno dovoljenje, vodno dovoljenje, lokacijsko dovoljenje