Franja

Zadetki iskanja

  • Geruch, der, (-/e/s, Gerüche) (Duft) vonj (von po), duh; übler Geruch: smrad, zadah; (Geruchssinn) voh; im Geruch stehen biti na glasu, da; in den Geruch kommen priti na glas, da
  • gesetzt umirjen; gesetzt den Fall v primeru da, denimo, če; gesetzt, [daß] dass recimo, da
  • gestaltbar: gestaltbar sein da ga je mogoče oblikovati; schwer gestaltbar ki ga je težko oblikovati
  • gestiō -īre -īvī (-iī) -ītum (gestus -ūs)

    I. pačiti se: GELL. (11, 13, 10). –

    II.

    1. veselo se nositi, od veselja biti razposajen (objesten), biti prevzeten, prevzemati se, od veselja poskakovati, od veselja vriskati, veselje uganjati, veseliti se: quid gestiam? TER., quid est quod sic gestis? TER., ut ... sic nostri animi ... urbano opere defessi gestiant ... vacui cura ac labore CI., gestientes comprimere CI., qui ... voluptate nimia gestiunt CI., inani laetitia exsultans et temere gestiens CI., gestientes otio L., animus gestiens secundis rebus L., gestit, qui subita felicitate exhilaratus nimio corporis motu praeter consuetudinem exsultat P. F.; o živalih: cur non gestiret taurus equae contrectatione CI., (cycnos) studio gestire lavandi V. so vsi navdani z željo, tum gestit aper, cum sese ... tigris abstulit VAL. MAX., apricitate dici gestiunt aves COL. se veselo gibljejo, quae (animalia) ... gestire discursibus LACT.; enalaga: laetitia gestiens CI. objestna radost, prim.: laetitia efferatur ac gestiat CI. bodi objestna; metaf.: dialogorum libertate g. Q. svobodneje se gibati v razgovoru.

    2. trans. živo (strastno) želeti, poželeti kaj, hlepeti (hrepeneti, koprneti, dehteti) po čem; hoteti, zahtevati; z inf.: gestio promittere PL., senatum ... delere gestit CI., parietes ... huius curiae tibi gratias agere gestiunt CI., transfuga divitum partes linquere gestio H., quanta vitarit narrare pericula gestit O., faba runcari non gestit PLIN. ne mara; z ACI: equidem illam moveri gestio PL.; z obj. v acc.: nescio quod scelus gestiens AP. snujoč; abs. šalj.: gestiunt mihi pugni PL. prsti me srbe = mika me, da bi pretepal ..., gestiunt mihi scapulae PL. hrbet me srbi = hoče biti tepen.

    Opomba: Star. impf. gestībant PL., gestībat GELL.
  • Gesù

    A) m relig. Jezus:
    Compagnia di Gesù jezuitski red
    andare da Gesù umreti
    uomo tutto Gesù e madonne pobožnjakar
    fare Gesù skleniti roke

    B) inter.

    1. Jezus, ježeš (za izražanje prošnje):
    Gesù mio, aiutateci! ljubi Jezus, pomagaj!

    2. Jezus, ježeš (za izražanje začudenja, strahu, obupa):
    Gesù, come ti trovo cambiata! Jezus, kako si se spremenila!
  • gesuita m (pl. -ti)

    1. relig. jezuit

    2. slabš. zvijačnež, hinavec, licemerec:
    contegno da gesuita jezuitsko vedenje
  • Gewissensregung, die, ohne jede Gewissensregung ne da bi se (mu/ji/jim) zganila vest
  • Gewißheit, Gewissheit, die, (-, -en) gotovost; die Gewißheit haben, [daß] dass biti gotov, da; zur Gewißheit werden postati gotovo; ich will Gewißheit haben vedeti hočem, pri čem sem; sich Gewißheit verschaffen über prepričati se o
  • Gewohnheit, die, (-, -en) navada, (Sitte) Recht običaj; aus Gewohnheit iz navade; zur Gewohnheit werden priti v navado; zur Gewohnheit werden lassen pustiti, da (kaj) preide v navado; mit der Gewohnheit brechen opustiti navado
  • ghiacciare, ghiacciarsi

    A) v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ ghiaccio) ledeneti, zaledeneti, zamrzniti:
    il fiume (si) ghiacciò durante la notte ponoči je reka zamrznila

    B) v. tr. ledeneti, zamrzniti (tudi pren.):
    la bassa temperatura ha ghiacciato il canale zaradi nizke temperature je kanal zamrznil
    lo ghiacciò con uno sguardo tako ga je pogledal, da ga je spreletelo
  • giljotina samostalnik
    1. (naprava za obglavljanje) ▸ guillotine, nyaktiló
    umreti pod giljotino ▸ guillotine alatt meghal
    končati pod giljotino ▸ guillotine alatt végzi
    Maria Antoinetta je skupaj s svojim francoskim možem Ludvikom XVI. končala pod giljotino. ▸ Marie Antoinette és francia férje, XVI. Lajos a guillotine alatt végezte.
    poslati pod giljotino ▸ guillotine alá küld
    usmrtiti z giljotino ▸ guillotine által kivégez
    obsoditi na giljotino ▸ guillotine általi halálra ítél
    poslati na giljotino ▸ guillotine alá küld
    končati na giljotini ▸ guillotine alatt végzi
    rezilo giljotine ▸ nyaktiló pengéje, guillotine pengéje
    nož giljotine ▸ guillotine bárdja, guillotine pengéje
    izumiti giljotino ▸ guillotine-t feltalál

    2. pogosto v športnem kontekstu (o neprijetnih posledicah) ▸ guillotine
    Trener je bil nepričakovano miren, pa čeprav se zaveda, da mu nad glavo visi giljotina. ▸ Az edző a vártnál nyugodtabb volt, pedig tudatában volt annak, hogy ott lóg a guillotine a feje felett.

    3. (rezalnik papirja) ▸ guillotine, papírvágó
    Kakšno priporočilo za soliden obrezovalnik papirja oz. giljotino? ▸ Valamilyen javaslat megfelelő papírvágó pengére, illetve guillotine-ra?
  • giochetto m

    1. pomanjš. od ➞ gioco igrica

    2. igra:
    per noi questo è un giochetto pren. to je za nas prava igrača
    giochetto di parole besedna igra

    3. prevara, potegavščina:
    è un giochetto che non ci aspettavamo nismo pričakovali, da nam bo tako zagodel
  • giōco, giuōco m (pl. -chi)

    1. igra, igranje:
    giochi da bambini otroške igre
    giochi di società družabne igre
    giochi d'equilibrio ekvilibristika (tudi pren.);
    gioco da ragazzi pren. igrača, šala, otročje lahka stvar
    gioco al massacro pren. diskreditiranje političnega nasprotnika

    2. igrača:
    stanza piena di giochi polna soba igrač

    3. šport igra:
    gioco del calcio nogomet
    campo da gioco igrišče
    gioco individuale individualna igra
    gioco di squadra kolektivna, moštvena igra

    4. pl.
    giochi olimpici olimpijske igre
    giochi del Mediterraneo Sredozemske igre

    5. igra (za razvedrilo, zabavo):
    giochi di carte igre s kartami
    gioco del lotto loterijska igra, loterija
    casa da gioco igralnica
    perdere, vincere al gioco dobiti, zgubiti pri igri
    essere fortunato, sfortunato al gioco imeti srečo, smolo pri igri
    gioco d'azzardo hazardna igra
    mettere in gioco tvegati
    fare il doppio gioco pren. igrati dvojno igro
    fare il gioco di qcn. pren. delati komu v korist
    conoscere il gioco pren. poznati pravila igre, kaj dobro poznati
    stare al gioco sodelovati v igri, sprejeti igro

    6. vloga, vložek, stava:
    raddoppiare il gioco podvojiti vlogo

    7. karte (enega igralca):
    non avere gioco imeti zelo slabe karte
    avere buon gioco pren. imeti dobre možnosti za uspeh
    fare buon viso a cattivo gioco molče požreti, sprijazniti se z usodo
    scoprire il proprio gioco pren. odkriti karte

    8. serija, garnitura, komplet:
    un gioco di bicchieri komplet kozarcev

    9. pren. igra, dogajanje, zadeva:
    il vostro è un gioco pericoloso nevarno igro se greste
    alla fine del gioco na koncu
    entrare nel gioco stopiti v igro

    10. šala, potegavščina:
    per gioco za šalo
    fare, prendersi gioco di qcn. ponorčevati se iz koga
    essere il gioco di qcn. biti igrača nekoga, biti nekomu za norčka

    11. tehn. hod, gib; toleranca:
    il gioco dello stantuffo hod bata

    12. pren. igra, delovanje:
    il gioco delle forze della natura delovanje naravnih sil
    il gioco della luce igra svetlobe
    PREGOVORI: ogni bel gioco dura poco preg. tudi belega kruha se preobješ; vsake zabave je enkrat konec
    il gioco non vale la candela preg. igra se ne izplača
  • giornata f

    1. dan:
    giornata fredda mrzel dan
    giornata afosa soparen dan
    giornata lavorativa delovni dan
    caporale di giornata voj. dežurni razvodnik
    vivere alla giornata živeti iz rok v usta, živeti iz dneva v dan
    andare a giornate biti nestalen, nepredvidljiv, muhast
    in giornata, nella giornata danes, še danes
    fare giornata in un luogo preživeti kje dan
    compire la propria giornata pren. dopolniti svoje življenje

    2. dnina, enodnevni zaslužek:
    guadagnarsi la giornata zaslužiti dnino

    3. dan hoda:
    trovarsi a una giornata da Roma biti dan hoda od Rima

    4. (svečan, prazničen) dan:
    la giornata della donna dan žena

    5. zgodovinski dogodek, zgodovinski dan, vstaja:
    le cinque giornate di Milano Milanska vstaja

    6. šport kolo:
    ultima giornata del campionato zadnje kolo prvenstva
  • giorno m

    1. dan:
    giorno feriale delovni dan
    giorno festivo praznik
    è l'uomo del giorno junak dneva je
    i fatti del giorno najnovejši dogodki
    mettersi, stare al giorno biti na tekočem
    giorni or sono nedavno
    a giorni kmalu, čez nekaj dni
    di giorno in giorno iz dneva v dan
    da un giorno all'altro nenadoma, kar naenkrat, čez noč
    di tutti i giorni vsakodnevno, vsakdanje, običajno:
    il vestito di tutti i giorni vsakdanja obleka
    un giorno nekega dne
    sul far del giorno ob svitu
    fare di notte giorno zabavati se vso noč, zamenjati dan z nočjo
    illuminare a giorno močno osvetliti
    chiaro come la luce del giorno pren. jasno kot beli dan
    ci corre quanto dal giorno alla notte različna sta si kot noč in dan
    oggi giorno dandanes
    ai miei, ai nostri giorni ko sem bil mlad, ko smo bili mladi, v naših časih
    finire i propri giorni pren. dopolniti svoje dni, umreti
    non avere tutti i suoi giorni pren. ne biti pri pravi, ne imeti vseh kolesc v glavi

    2. praznik, dan:
    il giorno della mamma materinski dan

    3.
    punto a giorno ažur
    PREGOVORI: Roma non fu fatta in un giorno preg. Bog ni ustvaril sveta v enem dnevu
    dalla mattina si vede il giorno po jutru se dan pozna
  • giovamento m korist:
    recare giovamento (a) koristiti
    trarre giovamento da qcs. imeti korist od česa
    essere di giovamento (a) biti v korist, biti koristen, koristiti
  • giovane

    A) agg.

    1. mlad:
    una coppia di giovani sposi par mladoporočencev
    essere giovane di spirito biti mlad po duhu
    la stagione, il tempo giovane pren. pomlad, mlado leto
    vino giovane mlado vino
    stato giovane mlada država

    2. mlajši:
    Plinio il giovane Plinij mlajši

    3. pren. nepreviden, neizkušen, nevešč, nov:
    è giovane del mestiere fant se šele uči

    4. pog. neporočen

    B) m, f

    1. mladenič, mladenka:
    da giovane v mladosti, v mladih letih

    2. pomočnik, pomočnica:
    giovane di bottega trgovski pomočnik

    3. učenec, gojenec, dijak:
    un liceo di duecento giovani gimnazija z dvesto dijaki
  • giraffa f

    1. zool. žirafa (Giraffa camelopardalis)

    2.
    collo da giraffa pren. dolg vrat

    3. film, rtv mikrofonska palica, žirafa

    4. pren. dolgin, prekla
  • girare

    A) v. tr. (pres. giro)

    1. vrteti; obrniti, obračati:
    girare la chiave nella toppa obrniti ključ v ključavnici
    girare gli occhi, lo sguardo obrniti pogled, pogledati okrog
    girare una pagina obrniti stran

    2. mešati (juho)

    3. obkrožiti, obpluti, obiti:
    girare l'isola obpluti otok
    girare lo scoglio pren. zaobiti nevarnost
    girare il paese iti po vasi, prehoditi vso vas
    girare il mondo prepotovati svet

    4. postaviti, prenesti, poslati (tudi pren.):
    ti giro la domanda zastavljam ti vprašanje
    girare una telefonata a qcn. vezati telefonski pogovor
    girare il pallone in porta šport streljati na vrata (nogomet)
    girare un conto ekon. prenesti račun
    girare una cambiale indosirati menico

    5. film snemati, posneti:
    girare una scena in esterni snemati eksterier
    si gira! pozor, snemamo!

    6. pren. obrniti, zaobrniti, speljati, drugače prikazati, dati drugačno obliko:
    gira e rigira pren. če stvar še tako obračamo
    girare il discorso pren. zaobrniti pogovor na drugo temo

    B) v. intr.

    1. obračati se, vrteti se, krožiti:
    la terra gira attorno al sole zemlja se vrti okrog sonca
    la testa mi gira pren. v glavi se mi vrti
    girare al largo pluti na odprtem; pren. biti previden
    girare l'anima, le scatole pog. gnjaviti, iti na živce

    2. hoditi; krožiti:
    è da questa mattina che giro že od jutra hodim
    il sangue gira nelle vene e nelle arterie kri kroži po venah in arterijah
    il denaro gira pren. denar se obrača
    le notizie girano novice krožijo

    3. zaviti, zavijati:
    il viottolo gira a sinistra stezica zavije na levo

    4. iti, teči okoli, obkrožati:
    la balaustrata gira attorno alla sala stebriščna ograja obkroža dvorano

    5. pren. vrtinčiti se, vrteti se, rojiti:
    mille idee mi girano per la testa tisoč idej mi roji po glavi
    secondo come gira pren. kakršne je pač volje
    cosa ti gira? kaj ti je?, kaj ti roji po glavi?, kaj ti ne pade na pamet?

    6. toskansko kisati se, kvariti se, cikati:
    il vino comincia a girare vino je začelo cikati

    C) ➞ girarsi v. rifl. (pres. mi giro) obrniti, obračati se:
    mi girai d'improvviso e lo vidi nenadoma sem se obrnil in ga zagledal
  • gîte [žit] masculin (nočno) ležišče; prenočišče; zajčja luknja; spodnji mlinski kamen; prečni tram pod podom; marine nagnjenost ladje zaradi vetra ali nepričakovanega vzroka

    gîte houiller ležišče premoga
    donner de gîte nagniti se (ladja)
    rentrer, revenir au gîte vrniti se domov
    il faut attendre le lièvre au gîte da zanesljivo koga najdeš, ga čakaj na njegovem domu
    un lièvre va toujours mourir au gîte (proverbe) po mnogih potovanjih se človek rad vrne domov za stalno