Franja

dito m (m pl. -ti, f pl. -ta) (ženska množinska oblika se rabi za prste kot celoto, moška pa za posamezne prste)

1. prst:
le cinque dita della mano pet prstov na roki
dito grosso palec na nogi
mostrare a dito pren. pokazati s prstom na koga
legarsela al dito pren. dobro si kaj zapomniti
darsi il dito nell'occhio pren. škoditi si, oškodovati se
sapere le cose sulla punta delle dita pren. imeti kaj v malem prstu
mettere il dito sulla piaga pren. dotakniti se najobčutljivejšega mesta
non muovere un dito a favore di qcn. pren. še s prstom ne migniti za nekoga
contarsi sulle dita pren. na prste ene roke našteti se
toccare il cielo con un dito pren. biti v devetih nebesih, biti iz sebe od veselja
mordersi le dita pren. gristi si nohte
leccarsi le dita pren. oblizovati si prste

2. prst (na rokavici)

3. prst (majhna količina, mera):
bere un dito di vino popiti za prst vina
essere a un dito da qcs. pren. biti čemu čisto blizu

divergir [g/j] razhajati se, oddaljevati se

divergir en opiniones biti različnega mnenja

diversión ženski spol odvrnitev, razvedrilo

por diversión za razvedrilo
servir de diversión za žogo biti, biti predmet zasmeha

dīvidō -ere -vīsī (sinkop. inf. pf. act. dīvīsse nam. dīvīsisse H.) -vīsum (dis in indoev. kor. u̯idh ločiti, sam(ski) biti, samevati; gl. viduus)

I. (dve celoti)

1. razločiti (razločevati), odločiti (odločevati), ločiti: seniores a iunioribus Ci., totā cervice desectā divisa a corpore capita L., dividor (ab uxore) C. ločijo me, dextras miseris complexibus … d. Stat., dividite turbidos (namreč od mirnih) T.; (o ločitvi krajev): Europam Libyamque rapax ubi dividit unda Enn. ap. Ci., Amanus, qui Syriam a Cilicia … aquarum divortio dividit Ci. ep., urbis partes viis divisae Ci., qui (Rhenus) agrum Helvetium a Germaqnis dividit C., Gallos ab Aquitanis Garumna flumen … dividit C., toto divisi orbe Britanni V., exiguo divisa freto Asia L., arx ab urbe muro … divisa L., urbem a continenti … fretum dividit Cu., duae grandes fretoque divisae insulae Mel., toto orbe divisa Britannia Fl.; pesn.: quem maestum patriā Ardea longe dividit V. drži oddaljenega, tam multa illa meo divisa est milia lecto Pr. je oddaljena.

2. pren. razločevati, ločiti: legem bonam a mala Ci., iniuriam a calumnia Sen. ph., bona diversis H., tempora curarum remissionumque T., dignitatem ordinum T. določiti razliko, d. defensionem (suam) coepit T., nunquam mera species ab utilitate dividitur Q.

II. (celoto na dele razdeliti)

1. deliti, razdeliti (razdeljevati), razkos(av)ati, razcepiti (razcepljati), razklati: d. omne caelum Ci., aëra Ci., si omne animal secari ac dividi potest Ci., coronam hostium mediam d. Auct. b. Afr., marmor cuneis d. Plin.; Gallia est omnis divisa in partes tres C., hic vicus in duas partes flumine divideretur C., d. copias suas, cohortes tripartito, exercitum in duas partes C., exercitum in tres partes Cu., classem ali peditem in duo cornua Cu.; pesn.: hunc liberta securi divisit medium H. je po sredini razklala, tum … videres stridere secretā divisos aure susurros H. šepetanje na razne strani; v sramotilnem pomenu in besedni igri (dvoumnost): si quis vellet, te haud non velles dividi Pl. (Aulul. v. 286, prim. v. 283); pren. z abstraktnim obj.: nos alio mentes, alio divisimus aures Cat. drugam smo obrnili srca, drugam ušesa, animum nunc huc celerem, nunc dividit illuc V. = njegov duh hitro razmišlja v to smer in v ono; occ. (raz)deliti = ločiti, razdreti (razdirati), predreti (predirati), rušiti, porušiti, razrušiti, razdejati, uničiti (uničevati): dividimus muros V. pred(e)remo, d. vagam caelo volucrem Sil. s puščico predreti = podreti, dividitur ferro regnum Lucan.; pesn.: gemma, fulvum quae dividit aurum V. ki predira … zlato = ki je vkovan v … zlato; podobno: sactulis dividere Plin. mrežaste ali kockaste tkanine izdelovati; pren. (z abstraktnim obj.): iram H., nostrum concentum H. Adj. pt. pf. dīvīsus 3 razdeljen: divisior inter se ac distractior actus (coniectus animaï) Lucr.; adv. dīvīsē (raz)deljeno: Gell.

2. occ.
a) na enaka dela (polovici) (raz)deliti, na pol deliti, razpoloviti: flumen dividit vallem C., Himera amnis, qui ferme insulam dividit L., (urbs) eo enim dividitur amni L.
b) (politično) ločiti, (v stranke) razcepiti (razcepljati): d. populum unum in duas partes Ci., divisum (esse) senatum C., divisi in factiones Suet.
c) mat. (raz)deliti: centum quinquaginta in tria Aug. na tri, s tremi, in tres partes totum illum numerum Aug., in duo aequalia Boet. na enaka dela, tot eum dividunt anguli, quot … Boet.
č) gram. α) besede (na zloge) (raz)deliti, razstaviti (razstavljati), razzlogovati: verba Suet. β) kak spis (na knjige) (raz)deliti: Naevii Punicum bellum … divisit in septem libros Suet.
d) čas deliti, razdeliti (razdeljevati): annum ex aequo O., bucina dividit horas Lucan., mediam noctem dividit bucina Sil.
e) log. in ret. deliti, razdeliti (razdeljevati): bona tripartito Ci., genus universum in species certas Ci., hoc non est dividere, sed frangere (razkosavati) Ci., accusationis tuae membra d. Ci. razstaviti, in duo et Posidonius dividit, vocem et res Q.
f) drž.pr. sententiam dividere (o konzulu) posamezne točke nasveta posamično na glasovanje dati: Sen. ph., Plin. iun., divisa sententia est postulante nescio quo Ci.; abs.: divide Asc. daj posamično na glasovanje.

3. (po)razdeliti med … , razda(ja)ti, odkaz(ov)ati; abs.: non divides Pl., dividite O. (Metam. XIII, 102); z acc. rei: praedam divide Pl., d. agrum viritim Ci., bona viritim L., pecus atque agros Lucr., orbem Lucan., munera, nummos Suet.; poleg acc. rei z dat. personae: pecuniam magistratibus Ci., agros civibus Ci., N., agrum sordidissimo cuique L., thesauros singulis S., dolabras colonibus L., duo praedia natis, oscula nulli H.; v pass.: praeda militibus divisa S., divisae arboribus patriae V.; s praep.: d. praedam inter participes Pl., bona publicata inter se N., regnum inter Iugurtham et Adherbalem S., frumentum aequaliter inter omnes L., pecuniam inter se L., argenti nummos in (med) viros Pl., Thraciam in Rhoementalcen inque liberos Cotyis T., praedam per (med) milites, vinum per tribus L., agros per veteranos Suet.; s cum = deliti s kom: dimidiam partem cum aliquo Pl., praedia cum eo O., paterna cum aliquo Sen. rh., cum esuriente panem suum Sen. ph.; pren.: sic belli rationem esse divisam, ut … C., ea divisa hoc modo L. vse izvrševanje je tako porazdeljeno, partes d. Suet. vloge = posle, ki naj jih po Cezarjevem umoru opravijo posamezni zarotniki, haec temporibus Ter. ali omnia temporibus (po času) d. Iust.; occ.
a) kako množico porazdeliti, razmestiti: equitatum in (na) omnes partes C., copias divisit hiematum N. ali in hiberna exercitum L., Romanos in custodiam civitatium L., coniuratos municipatim Suet., quosdam bello captos in supplementis urbium Iust.
b) posamič proda(ja)ti, s prodajo razkosa(va)ti, razpečevati: aurum promercale per Italiam Suet., ad licitationem praedam Suet. na dražbi proda(ja)ti.

III. (pesn. po gr. μελίζειν [raz]členiti, peti) peti, prepevati, predavati: inbelli citharā carmina divides H.

dīvīnō -āre -āvī -ātum (dīvīnus)

1. od boga (božanstva) navdahnjen biti, bodoče stvari vnaprej vedeti, prerokovati, vedeževati: Pl., Ter., ut (deus) praeter ceteros divinaret Ci., eveniunt, ut praedicta sunt a divinantibus Ci., non possum divinare Ci., divinare … magnus mihi donat Apollo H., divinat ut fanaticus Iuv.

2. pren. (za)slutiti, predvide(va)ti, sumiti, domnevati, uganiti (ugibati); abs.: quiddam (nom.) praesentiens atque divinans Ci. nekakšna slutnja, hoc erat, hoc, animo quod divinante timebam O., non divinavi Cu., munera divinandi Amm.; z de: d. de belli diuturnitate Ci., de exitu N.; trans. z obj. v acc.: neque ego … divinabam futura Ci. ep., animo non divinante futura O., ut nihil boni divinet animus L.; z ACI: ut mihi iam tum divinasse ille videatur hanc urbem sedem aliquando … summo esse imperio praebituram Ci., si divinassent concedendo omnia … plebem … asperiorem futuram L., num igitur facturum eum divinare potui? Cu.; z odvisnim vprašanjem: quid futurum sit latrocinio tribunorum, non divino Ci., quisquamne divinare potest, quid vitii in auspiciis futurum sit? Ci., neque augures divinare … potuisse, quid in castris consuli vitii obvenisset L.

dīvitiae -ārum, f (dīves)

1. dragocenosti, zakladi, bogastvo (konkr.): Delos … referta divitiis Ci., orbis terrarum divitias accipere nolo pro patriae caritate N., peregrinae divitiae H. dragocena oblačila, exstructis in altum divitiis potietur heres H., templum … inclutum divitiis L., redimicula demite collo, demite divitias O., vir bonus divitiis abundans Sen. ph.

2. abstr. bogastvo: horum temporum divitiae et illorum paupertates Varr. fr., expetuntur divitiae ad perfruendas voluptates Ci., rem paternam ab idiotarum divitiis ad philosophorum reculam perduxit Ci., superare Crassum divitiis Ci. ep. = zelo bogat biti, qui per eum aut honores aut divitias ceperant N., divitiarum et formae gloria fluxa … est S., regales d. H. veliko bogastvo, di tibi divitias dederunt H.; pren. obilje: d. soli Plin. rodovitnost, (seges) divitiis pereat luxuriosa suis O., ingenii Ci., (verborum) ubertas ac divitiae Q.

3. bogata hiša, bogatija: aliquam dare in divitias, aliquam despondere in divitias maximas, in divitias adoptare aliquam Pl.

Opomba: Sg. dīvitiam: Acc. ap. Non.

divj|i (-a, -e)

1. wild (tudi geografija, zgodovina); rastlinstvo, botanika (samorasel) wild, [wildwachsend] wild wachsend; živalstvo, zoologija (neudomačen) wild, [wildlebend] wild lebend
živalstvo, zoologija napol divji halbwild
divji mož wilder Mann
divja žival wildes Tier
divja zver ein reißendes Tier
figurativno kot divja zver wie ein wildes Tier
kot divji braniti se ipd.: wie wild, wie ein Wilder
figurativno divja deponija wilde Deponie
divja stavka ein wilder Streik
Wild- (konj das Wildpferd, kunec das Wildkaninchen, osel der Wildesel, pes der Wildhund, sadež die Wildfrucht, gos die Wildgans, kura das Wildhuhn, mačka die Wildkatze, raca die Wildente, govedo das Wildrind)

2. (nebrzdan) ungezügelt, zmerjanje, pretep, orgija: wüst

3. od besa, jeze: rasend, wild

4. (nevzgojen) otrok: ungebärdig
|
divje izkopavanje die Raubgrabung
medicina divje meso/tkivo wildes Fleisch/Gewebe, die Wucherung
divji mož figurativno der wilde Mann
biti divji na wild sein auf
| divji ➞ → bezeg, kosmulja, pelin …

dívji (-a -e) adj.

1. selvaggio, selvatico:
divje rastline piante selvagge, selvatiche
divje živali animali selvaggi, selvatici

2. (ki še ni kultiviran) selvaggio

3. pren. selvaggio, selvatico

4. (zelo jezen) pazzo furioso, scalmanato, sfrenato:
divji obraz, pogled uno sguardo furioso
otroci so prav divji i bambini (si) sono sfrenati
biti divji na koga avercela con qcn., essere arrabbiato con qcn.
biti divji na kaj andare matto per qcs.
ves divji je na ženske è un donnaiolo inveterato

5. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) selvaggio; furioso; sfrenato:
ljubiti z divjo strastjo amare di passione selvaggia
začutiti divjo lakoto provare una fame da lupi
pognati konja v divji dir lanciare il cavallo in un galoppo sfrenato

6. pren. (čuden, nenavaden) strano; sgargiante, vistoso (colore)

7. (ki ni v skladu z zakoni) abusivo; di frodo:
divja gradnja costruzione abusiva
divji lov caccia di frodo
divji lovec, ribič bracconiere; cacciatore, pescatore di frodo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
etn. divja jaga spiriti degli antenati
zool. divja koza camoscio (Rupicapra rupicapra)
divja mladika pollone, selvaggione
bot. divja roža (šipek) rosa canina (Rosa canina)
med. divje meso escrescenza carnosa, carne morta
bot. divji bezeg sambuco di montagna (Sambucus racemosa)
bot. divji kostanj ippocastano (Aesculus hippocastanus)
zool. divji petelin urogallo, gallo cedrone (Tetrao urogallus)
bot. divja kava cicoria (Cychorium intybus)
bot. divja meta mentuccia (Satureja nepeta)
bot. divja oljka oleastro (Olea europea)
šport. divja voda acqua viva
divji ples ballo frenetico
divje upiranje opposizione furiosa
divja dežela, divja pokrajina terra inospitale, landa selvaggia
divja strast passione selvaggia
zool. divji golob palombo, colombo selvatico
bot. divji mak rosolaccio (Papaver rhoeas)
divji mož orco
divji štrajk sciopero selvaggio

dlak|a ženski spol (-e …)

1. človeška: das Haar
dlake po telesu das Körperhaar
porasel z dlakami behaart
sramne dlake das Schamhaar
odstraniti dlako enthaaren

2. živalska: das Haar; das Haarkleid, die Haardecke; -haar (pasja Hundehaar, resasta/ščetinasta Grannenhaar, živalska Tierhaar)
zimska dlaka das Winterhaar, das Winterfell, das Winterkleid
mladostna dlaka das Jugendkleid
… dlake Haar-
(barva die Haarfarbe, izpadanje der Haarausfall, šop das Haarbüschel)
brez dlake haarlos
čopič iz dlake der Haarpinsel
kamelja dlaka das Kamelhaar
iz kamelje dlake Kamelhaar-
izgubljati dlako haaren, aushaaren
menjati dlako haaren
menjanje dlake die Haarung

3.
figurativno brez dlake na jeziku ohne Umschweife
biti zoper dlako gegen den Strich gehen
cepiti dlako Haare spalten
iskati dlako v jajcu ein Haar in der Suppe suchen, am Zeuge flicken
volk dlako menja, narave pa ne die Katze [läßt] lässt das Mausen nicht

dlan ženski spol (-i …) das Handfläche; das Handinnere (Handinneres), die Hohlhand; anatomija die Mittelhand
velik kot dlan handgroß
širok kot dlan handbreit
črta na dlani die Handlinie
figurativno biti na dlani auf der Hand liegen
nositi srce na dlani das Herz auf der Zunge haben

dlán (-í) f

1. palmo, palma (della mano)

2. knjiž. (roka) mano:
raskava, žuljava dlan mano callosa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. dlani ga srbijo si sente prudere le mani
pren. biti na dlani essere chiaro, evidente, lampante
pren. nositi srce na dlani mostrare apertamente i propri sentimenti

dnéven diario; diurno; de(l) día

po dnevnem tečaju al cambio del día
dnevno delo trabajo m diurno
dnevni kop (v rudniku) explotación f (minera) a cielo abierto
dnevna poročila noticias f pl del día
dnevna izmena, dnevni turnus turno m de día
dnevno povelje orden f del día
dnevni red orden m del día
dnevna svetloba luz f del día
dnevni zaslužek ganancia f diaria
biti na dnevnem redu (= vsakdanji) (fig) ser corriente
preiti na dnevni red pasar al orden del día

dnevni red moški spol die Tagesordnung, die Geschäftsordnung
točka dnevnega reda der Tagesordnungspunkt
biti na dnevnem redu an der Tagesordnung stehen, figurativno zur Frage stehen, zur Debatte stehen
dati na dnevni red in die Tagesordnung aufnehmen, figurativno zur Debatte stellen, aufs Tapet bringen, auf den Tisch bringen
figurativno priti na dnevni red aufs Tapet kommen, zur Sprache kommen
preiti k dnevnemu redu zur Tagesordnung übergehen

dnò (-à) n

1. (spodnji del posode; najnižji del) fondo; pren.
izbiti sodu dno sfondare la botte; essere la goccia che fa traboccare il vaso
izpiti kozarec do dna vuotare il bicchiere fino in fondo
kovček z dvojnim dnom valigia a doppio fondo
dno ladje, panja il fondo della nave, dell'alveare
geogr. dno doline fondo della valle, fondovalle
morsko, rečno dno il fondo del mare, del fiume

2. (plast, ki je tik nad spodnjo ploskvijo, spodnji del, najbolj oddaljeni del česa) fondo; piedi:
dno brezna il fondo della voragine
sedel je na dnu stopnic stava seduto in fondo alla scala, ai piedi delle scale

3. knjiž. (najnižji družbeni sloj) ceto infimo

4. pren. (v prislovni rabi)
iz dna duše, srca ljubiti, sovražiti amare, odiare dal (pro)fondo del cuore
v dno duše, srca biti, čutiti se ponižan essere umiliato nel profondo del cuore
do dna a fondo, fino in fondo
spoznati kaj do dna conoscere qcs. a fondo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. ne imeti dna avere uno stomaco senza fondo
pren. pogledati stvari do dna voler vedere il fondo di qcs., andare fino in fondo a qcs.
pren. iz dna spremeniti življenje cambiare vita a fondo
šport. biti na dnu tabele essere in fondo alla classifica
pren. polniti sode brez dna pestare l'acqua nel mortaio, non cavare un ragno dal buco
bot. listno dno base fogliare
anat. lobanjsko dno base cranica
anat. medenično dno bacinetto, pelvi renale
muz. resonančno dno cassa armonica, fondo armonico

do^*1 [du:]

1. prehodni glagol
napraviti, storiti, početi, delati, (iz)vršiti, narediti; končati, urediti, prirediti; pospraviti; uspe(va)ti; zadostovati; (s)kuhati, (s)peči; popiti; povzročiti; trgovati
sleng varati
gledališče igrati; prehoditi; ogled(ov)ati si; prevesti
domačno pogostiti; odsedeti (kazen)

2. neprehodni glagol
delati, ravnati; postopati; ukvarjati se; počutiti se; zadovoljiti; uspevati, napredovati

to do battle bojevati se
to do better poboljšati se
to do one's best na vso moč se truditi
to do s.o.'s bidding izpolniti ukaz koga
to do one's bit storiti svojo dolžnost
to do brown oslepariti
to do business trgovati
to do credit biti v čast
to do one's damnedest na vso moč se truditi
I have done my best potrudil sem se, kar se da
to do a drink piti
to do a favour izkazati ljubeznivost
to do good prijati, dobro (komu) storiti
to do a guy popihati jo, zbežati
to do one's hair počesati se
to do harm škodovati
to do one's heart good prijati komu
to do the heavy ošabno se vesti
to do the honours poskrbeti za goste
to do s.o. an ill turn zagosti jo komu
to do s.o. injustice storiti komu krivico
to do justice odkrito priznati; pogovorno s slastjo pojesti
how do you do dober dan, pozdravljeni
to do like for like vrniti milo za drago
to do the messages iti po opravkih
to do a mean thing podlo ravnati
to make do prebijati se, shajati s svojimi sredstvi
pogovorno nothing doing s tem ne bo nič
to do a part imeti vlogo
to do pictures iti v kino
to do a place ogledati si kak kraj
to do s.th. on the Q. T. delati kaj na skrivaj
to do sums reševati (računske) naloge, delati račune
pogovorno to do the talking imeti glavno besedo
to do things by halves delati stvari na pol
sleng to do time sedeti v ječi
to do s.o. a good turn narediti komu uslugo
to do the trick doseči namen
to do o.s. well privoščiti si
to do well dobro igrati; imeti uspeh, dobro se počutiti
well-to-do premožen, bogat
to do a room pospraviti sobo
do well and have well kdor si dobro postelje, dobro spi
that will do to zadostuje
that won't do to ne gre, to ni dovolj
one must do at Rome as the Romans do kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti
it was do or die with him šlo mu je za življenje ali smrt
what can I do for you? s čim vam lahko postrežem?

do² prep.

1. (za izražanje meje v prostoru) a, fino a:
voda sega do pasu l'acqua giunge fino alla cintola
v vodi do nad kolena nell'acqua fin sopra i ginocchi
pren. priti do sklepa giungere alla conclusione

2. (za izražanje meje v času, do katere seže dejanje) fino a, a:
bedeti do jutra vegliare fino al mattino
ura je pet do enajstih mancano cinque minuti alle undici

3. (za izražanje količine) fino a, a:
zapor do treh dni arresto fino a tre giorni (al massimo)

4. od ... do da... a:
vlak vozi od Ljubljane do Trsta il treno viaggia da Lubiana a Trieste
odprto 7—20 aperto dalle sette alle venti

5. (za izražanje načina, posledice dejanja; za izražanje visoke stopnje):
do kože moker completamente bagnato, bagnato fradicio
odkrit do brezobzirnosti oltremodo sincero

6. (za izražanje čustvenega razmerja) di, a, per:
dekletu ni do plesa la ragazza non ha voglia di ballare, alla ragazza non va di ballare
imeti pravico do pokojnine aver diritto alla pensione
imeti veselje do glasbe aver passione per la musica
biti usmiljen do trpečih aver pietà dei sofferenti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ni vse do črke tako non è proprio così
vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti (fino all'ultimo)
pren. težav ne premagaš od danes do jutri le difficoltà non si possono superare dall'oggi al domani
sestanek je do nadaljnjega odložen la riunione è rimandata sino a nuovo avviso
PREGOVORI:
zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte

dob|er¹ [ó] (dôbr|a, -ro)

1. (kvaliteten) človek, stvar, (moralno/po značaju dober, kvaliteten; uspešen; vesten) gut (boljši/najboljši besser/am besten)
srednje dober mittelgut
srčno dober človek: herzensgut, seelengut, (dobrodušen) gutartig
dober prijatelj/znanec ein guter Freund/Bekannter
dobra volja (razpoloženje) gute Laune
dobre volje [gutgelaunt] gut gelaunt, (hotenje) guter Wille
dobra vera guter Glaube
dobra dela množina gute Werke
Dobri pastir der gute Hirte
dobri stari časi die gute alte Zeit
zoper dober okus gegen den guten Geschmack
zoper dobre navade gegen die guten Sitten
namen je bil dober es war gut gemeint
| voščila:
dober dan! Guten Tag!
dober večer! Guten Abend!
dobro jutro! Guten Morgen!
dober tek! Guten Appetit!

2. (krepek; čez mero) stark
dober jedec ein starker Esser
dobra milja eine starke Meile
dobra stran (prednost) die starke Seite
medicina dobro srce ein starkes Herz

3. Wohl-
dobra urejenost matematika die Wohlordnung
dobro počutje das Wohlbefinden

4.
dobri dve uri gut zwei Stunden
dobrih 100 mark (vsaj 100 mark) gut und gern 100 Mark

5. šolske ocene:
dobro v Nemčiji: befriedigend
prav dobro gut (odlično : sehr gut)

6.
spet dober (zdrav) wieder auf den Beinen

7.
biti na dobrem gut daran sein, es gut getroffen haben, gut dastehen
|
dobra vila die Glücksfee
| ➞ → boljši, najboljši, ➞ → predober, ➞ → koristen, ➞ → posrečen, ➞ → učinkovit, ➞ → glas, namen, počutje ipd.

dóber good; benevolent; kind (do to)

v dóbri veri in good faith
tri dóbre metre a good three metres
v dobrem in slabem arhaično in weal and woe
v dobrem razpoloženju in good spirits
dóbre pol ure a full half-hour
preveč dobrega too much of a good thing
dóbra gospodinja a thrifty housewife
dóbra ura hoje a good hour's walk
dóbra prodaja a ready sale
dóber sluh a quick ear
dóber spomin retentive memory
dóbra volja good humour, good temper
dóber vid keen (ali quick) sight
dóbro znanje fair knowledge
biti dóber hodec to be a good walker
ta je pa dobra! that is too much of a good thing!, that's a good one!
biti dóber v računanju to be good at figures
reči dóbro besedo za koga to say a good word for someone
držati s kom v dobrem in slabem to stick to someone through thick and thin
bodi tako dóber in podaj mi ono sol! be so kind as to (ali be a dear and ali be good enough to) pass me that salt!
konec dóber vse dobro all's well that ends well
v vsaki stvari je nekaj dóbrega it's an ill wind that blows nobody good
dóbro blago se sámo hvali good wine needs no bush

dóber bon

dober dan bonjour
dober večer bonsoir
bodite tako dobri ayez la bonté de, soyez assez bon (ali gentil, aimable) pour, veuillez …
dobre volje biti être de bonne humeur
dober mesec un mois entier
dobra ura une bonne heure
v dobro pisati créditer
dober nakup bon marché
ni mi dobro je ne me sens pas bien, je me porte mal, je suis indisposé
to vam bo dobro storilo, delo cela vous fera du bien
iz srca (srčno) dober très bon, qui a un cœur d'or
dober glas bonne réputation

dóber (dôbra -o)

A) adj.

1. (ki ima dobre lastnosti) buono:
dober človek un uomo buono
dobro dejanje buona azione
dober zgled buon esempio
dober kot duša, kot kruh buono come il pane
pog. biti dober s kom essere buono, indulgente con, verso qcn.
biti iz dobre družine essere di buona famiglia
živeti v dobrih odnosih vivere in buoni rapporti
želeti si (kake) dobre besede avere bisogno di una buona parola, di comprensione
bodite tako dobri in nas obvestite abbiate la bontà di avvertirci

2. (s širokim pomenskim obsegom) buono:
dobri čevlji scarpe buone
dober zrak aria buona
dober radijski sprejemnik una buona radio
dobra hrana cibo buono, saporito, abbondante
dobro vino vino buono
knjiga je napisana v dobrem jeziku il libro è scritto in buona lingua
dober tek! buon appetito!
dober državljan buon cittadino
dober oče buon padre
dober delavec un buon operaio, un bravo operaio
dober prevodnik toplote un buon conduttore del calore

3. (ki dosega precejšnjo stopnjo) buono:
dobra kakovost buona qualità
po eni uri dobre hoje dopo un'ora di veloce cammino
dobra plača buona paga

4. (ki prinaša veselje, ki prinaša gmotne koristi) buono:
dobra novica buona notizia
doživeti dobro kritiko avere una buona critica
ohraniti koga v dobrem spominu serbare di qcn. un buon ricordo
dober dan! dobro jutro! buon giorno!
dober večer! buona sera!
napraviti dobro kupčijo fare un buon affare

5. (ki glede na kak kriterij ustreza) buono, adatto:
fant bo dober za kuharja il ragazzo è adatto al mestiere di cuoco
nizki čevlji niso dobri za v hribe le scarpe basse non sono buone per andare in montagna

6. (veljaven, uporaben) buono; valido; utilizzabile:
kolo je še dobro la bicicletta è ancora buona

7. (ki ugodno vpliva, koristi) buono:
mleko je dobro za otroke il latte è buono per i bambini

8. (ki nekoliko presega točno mero) buono; bello:
do mesta je dobro uro fino in città ci vuole un'ora buona di cammino
opraviti dober kos poti fare un bel pezzo di strada

9. pog.
a) (za izražanje stanja, ki je navadno pozitivno) ○:
še ta izpit, pa sem dober ancora quest'esame e sono a posto
pren. če te zalotijo, si dober za dve leti se ti pescano, ti schiaffano dentro per due anni
b) (za izražanje občudovanja, nevolje, graje) buono, bravo; bello:
dober je, da je zdržal toliko časa è stato bravo a resistere tanto tempo
dober je, da si upa però ha un bel coraggio, una bella faccia tosta
ti si pa dober, lahko bi mi prej povedal bravo, ma non potevi dirmelo prima?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti dober dan essere nella giornata giusta
biti na dobrem glasu godere buona fama
pren. priti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
pren. imeti dober jezik avere la parlantina sciolta
pren. imeti dober nos avere buon naso, fiuto
pren. biti si dobri essere in buoni rapporti
reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
pren. imeti dobro glavo studiare con facilità, avere della testa
pog. biti dobrih rok essere largo di mano
pren. biti v dobrih rokah essere in buone mani
kaj storiti v dobri veri agire in buona fede
biti dobre volje essere di buon umore
pokazati dobro voljo za mostrarsi ben disposto verso
biti dobrega srca avere buon cuore essere un'anima buona
bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
jur. misija dobre volje missione di buona volontà
rel. dobro delo buona azione
PREGOVORI:
konec dober, vse dobro tutt'è bene quel che finisce bene

B) dôbri (-a -o) m, f, n

1.
dobri i buoni

2. dobra:
ta je dobra! quest'è bella!

3. dobro bene:
dobro in zlo il bene e il male
delati za dobro naroda agire per il bene del popolo
storiti kaj dobrega fare del bene
storiti kaj v dobro koga fare qcs. per, a favore di qcn.
to ne pomeni nič dobrega ciò non significa niente di buono, è un cattivo segno
(v nagovoru) kaj bo dobrega? che c'è di bello?
pog. vzeti, jemati vse za dobro essere un'anima candida, un ingenuo
imeti v dobrem avere un credito di
komu kaj v dobro šteti segnare qcs. all'attivo di qcn.
ekon. dobro attivo
knjižiti v dobro segnare all'attivo