Franja

syntonum -ī, n (tuj. σύντονον) = scabellum taktni podplat = koturnu podoben lesen podplat, s katerim so udarjali takt piskači, ki so spremljali mimične plese na odru: lascivissimis syntonorum modis saltat Q.

Syrācūsae -ārum, f (Συρακοῦσαι) Sirakúze, glavno mesto Sicilije, ki so ga l. 735 ustanovili Korintčani pod Arhijevim (Archias) vodstvom, rodno mesto Arhimeda in Teokrita (zdaj Siracusa): Ci., L., N., O., Mel., Plin., Sil., Vell., Tert., Aus. (ki meri Syràcūsae). Od tod adj.

1. Syrācūsānus 3 sirakúški, sirakužánski (sirakúžanski): Plin., conventus, lautumiae, mensae Ci.; subst. Syrācūsānus -ī, m Sirakúžan (Sirakužán): Pl.; pogosteje pl. Syrācūsānī -ōrum, m Sirakúžani (Sirakužáni), Sirakúzijci, preb. Sirakuz: Ci., L.

2. Syrācūsius 3 (Συρακοῦσιος) sirakúški, sirakúzijski: mensae Ci.; subst. Syrācūsiī -ōrum, m = Syrācūsānī Sirakúzijci, Sirakúžani (Sirakužáni): Plin., Prisc.

3. Syrācosius 3 sirakóški, sirakózijski, iz Sirakúz izvirajoč (prihajajoč): Dio, Hicetus Ci., versus V., ars, poëta, urbs O., senex (= Archimedes) Cl.; subst. Syrācosiī -ōrum, m = Syrācūsānī Sirakózijci, Sirakóžani (Sirakožáni): Ci.

Syrī -ōrum, m (Σύροι) Sír(ij)ci, preb. Sirije: Pl., Ci., L., O. idr.; Syri venales Ci. (o sužnjih). Od tod

I. adj.

1. Syrus 3 sír(ij)ski: merx, vina H., lagoena Mart., sermo Eccl., Vop.; subst. Syrus -ī, m Sír(ij)ec, ime Aktajonovega psa: Hyg.

2. Syrius 3 (Σύριος) sír(ij)ski: pira V., Col., nardus Pr., munus Pr. nardno olje, ros Tib. nardno mazilo (nardna dragomast), lilinum, oleum, triticum Plin., Syrii tumores Mart., dea Suet., Ap., Fl., Hyg. sirska; menda gre za boginjo Atargatida (Atargatis, Ατάργατις), ki so jo Grki istovetili z Derketo (Dercetō, Δερκετώ) in častili kot mater vseh živečih; Rimljani so je istovetili zdaj z Junono, zdaj z Venero. — Od tod subst.
a) Syria -ae, f (Συρία) α) Sírija, pokrajina v Mali Aziji, ki je mejila na severu s Kapadokijo, na zahodu s Palestino, Fenicijo, Sredozemskim morjem in Kilikijo, na vzhodu z Mezopotamijo (Evfratom) in Arabijo, na jugu s Fenicijo: Ci., Cu., Mel., Plin. β) v širšem pomenu sírsko kraljestvo (dinastije Selevkidov), ki je vključevalo Sirijo, Babilonijo, Fenicijo in Palestino: Ci., Cu., T.; v pl. = sírske dežele, sírske pokrajine: Cat., Mel., Ulp. (Dig.). γ) = Asírija: Suet., Sardanapalli, opulentissimi Syriae regis Ci., Syriae regem Babylone regnantem hoc opus esse molitum memoriae proditum est Cu.
b) Syriī -ōrum, m Sír(ij)ci: Iust.
c) syrium -iī, n sír(ij)ski lilijev sok: Plin.

3. Syriacus 3 (Συριακός) sír(ij)ski: publicani Ci. ki (dobro) kupčujejo (trgujejo) v Siriji, nomen Varr., boves Plin., expeditio Suet. v Sirijo, bellum Fl., cultus Lamp.; adv. Syriacē: loqui Vulg.

4. Syriāticus 3 sír(ij)ski: Ulp. (Dig.), Fr. —

II. subst.
a) Syriscus -ī, m (Συρίσκος, demin. Σύρος) Sirísk = Sír(ij)ček, Sír(ij)ec, Sírče α) kot moško lastno ime: Mart., Aus. β) zaničlj. ali ljubkovalno suženjsko ime Syrus: Ter.
b) Syrisca -ae, f (Συρίσκα, demin. Σύρα) Siríska, Sír(ij)ka, žensko lastno ime: Ps.-V. (Copa).

Opomba: V nekaterih (celo najboljših) rokopisih najdemo tudi zapisa Suri, Suria.

sȳringotomium -iī, n (tuj. συριγγοτόμιον) fistuloreznik (starejše pijavkoreznik), kirurški instrument, s katerim so rezali fistule: P. Veg.

sȳrinx -ingis, acc. -inga, f (tuj. σῦριγξ)

1. trst; od tod kot nom. propr. Sȳrinx Sirínga, nimfa, ki jo je ljubil Pan; njene sestre so jo spremenile v trst: O. (= Canna dea Ap.). Soobl. sȳringa -ae, f
a) trst, kot medic. t.t. α) trst za vbrizgavanje in meton. vbrizgavanje: P. Veg. β) fistula, votel tvor: Plin. Val., Th. Prisc.; enako tudi v soobl. sȳringia -ae, f: Plin. Val. in sȳringiō -ōnis, f: Plin. Val.
b) kot nom. propr. Sȳringa -ae, f Sirínga = Sȳrinx: Serv.

2. pl. sȳringēs -um, f (pod)zemeljske razpoke ali votline, starejše póčenice: Amm.

syrma -atis, n (tuj. σύρμα)

1. sírma = oblačilo z vle(č)ko, prekopetna halja, talar, vlečka: Sid., Prud., cum parum forti gradu auro decorum syrma barbaricum trahit Sen. tr., inde tam molles placuere cultus et sinus laxi fluidumque syrma Sen. tr., et fluidam crispo duxisset syrmate (vlečka) vestem Paul. Nol.; tako haljo so nosili zlasti igralci v tragediji, da je bila njihova postava videti veličastnejša: Sid., ante pedes Domiti longum tu pone Thyestae syrma vel Antigones seu personam Melanippes Iuv., num ex eo argumentarere etiam uti me consuesse tragoedi[i] syrmate, histrionis crocota, † orgia, mimi centunculo? Ap., si aviae pallio aurato atque purpureo pro syrmate tragoedus uteretur Vop. — Soobl. syrma -ae, f: ecponitor, vorruncent cum syrma simul Afr. fr., quid hic cum tragicis versis et syrma facis? Valerius poeta ap. Prisc.

2. meton. tragedija, žaloigra: Musa nec insano syrmate nostra tumet Mart., transtulit ad tragicos se nostra Thalia cothurnos: aptasti longum tu quoque syrma tibi Mart., nam scelus, a Pyrrha quanquam omnia syrmata volvas, nullus apud tragicos populus facit Iuv.

systématisé, e [sistematize] adjectif ki oblikuje neki sistem

délire masculin systématisé delirij, v katerem so blodnjave ideje urejene

šah samostalnik
1. (namizna igra) ▸ sakkSopomenke: klasični šah
Povezane iztočnice: dopisni šah, hitropotezni šah, pospešeni šah

2. (šahovska garnitura) ▸ sakk-készlet, sakktáblaMožakarja si odpreta pivo, na zaboj položita šah in postavita figure. ▸ A két férfi kibontja a sörét, felrakja a ládára a sakktáblát, és felállítja a sakkfigurákat.
Obiskovalci si že lahko ogledajo prve razstave - filatelistično in razstavo šahov z vsega sveta. ▸ A látogatók már megtekinthetik az első kiállításokat – a bélyegkiállítást és a világ minden tájáról származó sakk-készleteket.
Sopomenke: šahovska garnitura

3. (položaj v igri) ▸ sakkFigura, ki prestreže šah na lastnega kralja, lahko sama s šahom napade nasprotnikovega kralja. ▸ Az a sakkfigura, amelyik elhárítja a királya elleni sakkot, az ellenfél királyának sakkot adhat.
Povezane iztočnice: dvojni šah, večni šah, šah mat, šah-mat

4. nekdaj (vladarski naslov) ▸ sahTeheranu in Iranu so vladali šahi, med njimi je najslavnejša dinastija Pahlavi. ▸ Teheránban és Iránban sahok uralkodtak, köztük a leghíresebb a Pahlavi dinasztia.

šahirati glagol
1. (igrati šah) ▸ sakkozikEni šahirajo, drugi so kvartopirci. ▸ Egyesek sakkoznak, mások kártyások.

2. lahko izraža negativen odnos (upravljati; imeti v oblasti) ▸ sakkozikNa neki način si kot stvarnik, ki šahira z usodami junakov. ▸ Bizonyos módon olyan vagy, mint a teremtő, aki sakkozik a hősök életével.
Nekdo šahira z našimi življenji. ▸ Valaki sakkozik az életeinkkel.

šah mat frazem
(zmagovalno, odločilno dejanje) ▸ sakk-matt, matt
Obtoženi je tako dal sodišču šah mat, saj o izločitvi ne more odločati bolna predsednica sodišča, njen namestnik pa tudi ne, ker je bil preiskovalni sodnik. ▸ A vádlott ezzel sakk-mattot adott a bíróságnak, mivel a kizárásról nem dönthetett a bíróság beteg elnöke, de a helyettese sem, tekintve, hogy ő nyomozati bíró volt.
Njihovi goli so bili neubranljivi, to so bile šah mat akcije. ▸ A góljaik védhetetlenek voltak, tökéletes sakk-matt akciók.
Sopomenke: šah-mat

šánsa chance; outlook; prospect

šánse so enake ničli the chances are nil
imaš vse šánse na svoji strani (proti sebi) you have all the odds on your side (against you)
imam šánse, da dobim to mesto I have a good chance of getting that situation
pokvariti si šánse to spoil one's chances, (pogovorno) to cook one's goose

šàrage šȁrāga ž mn., šàraglje šȁrāgljā in šàragāljā ž mn. (madž. saraglya, n. dial. Schragel) koš na vozu: ostao u -ama opeharili so ga

še still; yet, as yet

še ne not yet
še vedno still
še nikoli never yet
še enkrat once more
še več still more
še danes this very day
še do danes, še zdaj this very day, even now
še nocoj this very night
še do pred kratkim, do nedavnega until very recently
še isti dan on the very same day
še pred enim tednom sem govoril z njim it is only a week since I spoke to him
še dolgo pozneje for a long time after
še ta teden before this week is over
še oni teden sem jo videl I saw her only last week
še včeraj only yesterday
še zadnjega maja as late as last May
še letos bodo prišli they will still arrive this year
še leta 1960 as late as 1960
še lani only last year
še boljši better still
še močneje kot even stronger than...
še enkrat toliko twice as much, as much again
še enkrat tako velik twice as tall, as tall again
še mnogo much (oziroma many) more
samó še to pot (tokrat) just once more, only this once
komaj še kdo hardly anyone left
še dražji, še višji dearer still, higher still
(samo) še trenutek just a moment
še nikoli never yet
še kaj (drugega)? anything more (ali else)?
imaš še kaj papirja? have you (got) any paper left?
imaš še kaj denarja? have you any money left?
še eno skodelico čaja, prosim! another cup of tea, please!
daj mi še malo kruha! (could I have) another piece of bread, please
danes je vreme še slabše kot včeraj today the weather is even worse than yesterday
dokler je še čas while there is still time
on še ne more delati he is still unfit for work
tega še nikoli nisem videl I have never seen that before
počakaj še dva dni! wait another two days!
daj mu še en kozarec vode! give him another glass of water!
treba je še videti it is yet to be seen
to bomo še videli that remains to be seen
še vedno živijo v Ljubljani they are still living in Ljubljana
še to zimo bo prišel he will be here some time this winter
lahkó še pride he may still come, he may come yet
poskusi še enkrat! try again!, try once more!, pogovorno have another go!
kaj še hoče? what else does he want?
lahko počakaš še en teden? can you wait another week?
še tega je manjkalo! that's all we wanted!
ni bila še dolgo omožena, ko... she had not long been married when...
ostalo je še nekaj denarja there's still some money left, there's a bit of cash left over
naj bo še tako bogat, ne bo uspel no matter how rich he is, he will not succeed
še (= niti) pogledal me ni he did not so much as look at me
kaj še! (= kje pa, ni govora o tem!) what next!
še obesili ga bodo, še na vislicah bo končal! he'll come to a sticky end (one of these days)!
še (vedno) smo tu we are still here
dokler je še živel while he was still alive
nisem še končal I have not yet finished, I still haven't finished

še [è]

1. sedanjost, preteklost, prihodnost: noch (še je bolna sie ist noch krank, si še premlad du bist noch zu jung, še nismo … wir haben noch nicht …, še tri dni noch drei Tage, drei Tage noch, še danes noch heute)
še (vedno/zmeraj) noch immer
komaj še kaum noch
še nikoli noch nie
kdaj še bo: mal noch

2. domneva, bojazen: (womöglich) noch (še padla bo sie wird womöglich noch fallen)

3. ostanek, dodatek: noch (še sto tolarjev noch hundert Tolar, še enkrat noch einmal)
tudi še auch noch
še deset/pet weitere zehn/fünf

4. primerjava:
še več/manj/lepši noch mehr/weniger/schöner

5.
še (nekako) noch irgendwie
bo že še es wird schon gehen; wir werden irgendwie über die Runden kommen
še kar noch irgendwie
še najboljši/najlepši noch am besten/schönsten, am besten/schönsten noch
to/toliko pa še … das/[soweit] so weit … immer noch (to pa še vem, da … das weiß ich immer noch, [daß] dass …)

6. (celo) auch, sogar (še odrasli si ne upajo auch/sogar die Erwachsenen trauen sich nicht)

7. (niti) nicht einmal (še za kruh ne nicht einmal für das Brot, še petnajst let ni stara sie ist nicht einmal fünfzehn)
še malo ne überhaupt nicht

8. poudarjalno:
še vprašaš! und ob!
pa še kako! und wie!
pa še kakšen/kolikšen! und was für einer/wie groß!
še sanja se ti ne hast du eine Ahnung!
samo še enkrat! versuch's noch mal!
kaj še! Wo denn!
|
še in še/še pa še noch und noch, in Hülle und Fülle, Unmengen, (vedno znova) noch und nochmals/noch und noch einmal
kar je preveč, še s kruhom ni dobro das ist [zuviel] zu viel des Guten

šè adv.

1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora

2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste

3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora

4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni

5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!

6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo

7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti

8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica

9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora

10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso

11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni

12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove

13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo

14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
kaj takega pa še ne cose da matti!
o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
še enkrat! bis!; ekst. da capo
inter. še kako magari
še kar discretamente
še naprej ulteriormente
jur. še nerešen sub iudice
še neznan inedito
knjiž. še ta hip immediatamente, subito
še vedno tuttora
še zdaleč ne affatto, punto
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta

šelè only; not earlier than; as late as; not until, not till; only then, not before

šelè ko... only when..., no sooner than...
šelè danes only today
šelè davi only this morning
šelè včeraj not till yesterday, no earlier than yesterday, only yesterday
šelè jutri not till tomorrow
šelè leta 1951 as late as 1951
šelè pred enim letom no more than a year ago
šelè teden dni pozneje not until a week later
prišel je šelè pred dvema dnevoma he arrived only (ali pogovorno only arrived) two days ago
vrnil se je šelè, ko... he didn't return before...
to je treba šelè dokazati that remains to be proved
pridem domov šelè ob 11-ih I'll not be home till 11
šelè ko so bili vsi odšli, sem odkril... it was not until (after) everyone had gone that I discovered...
videl sem jo šelè včeraj I only saw her yesterday, I didn't see her before yesterday
šelè predvčerajšnjim sem dobil tvoje pismo I didn't receive your letter until the day before yesterday
poročila se je šelè pred kratkim she got married quite recently, she's only been married a short time
kaj šelè... (= da ne rečem nič o...) to say nothing of..., let alone..., never mind...
ni mogla narediti koraka, kaj šelè zbežati she could not move a step, never mind run away

šestkrat prislov
1. (o ponovitvah) ▸ hatszor, hat alkalomalNa različnih večjih tekmovanjih je lani kar šestkrat zmagal. ▸ Tavaly hat alkalommal győzött a különböző nagyobb versenyeken.
Trenira šestkrat tedensko, proste ima le ponedeljke. ▸ Hetente hatszor edz, csak a hétfői szabadok.

2. (o razmerju) ▸ hatszorPoraba pitne vode se je v minulih sto letih povečala za šestkrat. ▸ Az ivóvíz-felhasználás az elmúlt száz évben a hatszorosára nőtt.
Najvišje najemnine so tudi za več kot šestkrat višje od najnižjih. ▸ A legmagasabb bérleti díjak több mint hatszorosan meghaladják a legalacsonyabbakat.

šibíti se (-ím se)

A) imperf. refl.

1. piegarsi, curvarsi:
veje so se šibile od obilnega sadja i rami si curvavano sotto il peso dei frutti abbondanti

2. essere debole, spossato; crollare (dalla debolezza, dalla fatica)

B) šibíti (-ím) imperf. curvare, piegare

šȉnuti -nēm
I.
1. švrkniti: šinuti konja, koga prutom
2. ekspr. pičiti: šinila ga guja!
3. brizgniti: krv šinu iz rane
4. neprijateljski rafal je šinuo iznad moje glave sovražnikove krogle so zažvižgale nad mojo glavo
5. treščiti: žena omaške žinu jakim čovjekom o zelenu travu
6. šiniti, pogledači: katkad bi neopazice šinuo okom prema društvu
II. šinuti se vreči se: šinuti se na zemlju

širok [ô] (-a, -o) breit (enojno einfachbreit, dvojno doppeltbreit, kot noga/ped fußbreit, za prst fingerbreit, za stolpec spaltenbreit, za špranjo spaltbreit); (obširen) ausladend, breit, weit, ausgreifend; spekter: gefächert; človek po postavi: stämmig; (ohlapen) pojem ipd.: dehnbar; breit- (širokih bokov breithüftig, s širokim nosom breitnasig, s širokim krajcem breitkrempig, s široko krono breitkronig), weit- (s širokimi rokavi weitärmelig); Breit- (setev die Breitsaat, dleto das Breiteisen)
imeti širok hrbet einen breiten Rücken haben
kot je dolg in širok längelang, so lang (er) ist/ war
postati širok breit werden
antibiotik s širokim spektrom medicina das Breitband-Antibiotikum