Franja

nosíti llevar ; (podpirati) soportar, apoyar ; (očala) llevar, usar ; (obleko) llevar

nositi uniformo (civilno obleko) vestir de uniforme (de paisano)
nositi žalno obleko llevar luto
nositi kratke lase llevar el pelo corto
to se več ne nosi (ni več v modi) ya no se lleva
nositi pri sebi llevar consigo
dobro se nositi (blago) ser sólido, ser durable
nositi posledice sufrir las consecuencias
nositi na rokah (v roki) llevar en (los) brazos (en la mano)
nositi koga na rokah (fig) mimar a alg
nositi na hrbtu (rami) llevar a cuestas (al hombro)
nositi otroka pod srcem estar encinta (ali embarazada)
nositi vodo v Savo (fig) echar agua en el mar
visoko se nositi (fig) fam mirar a todo el mundo por encima del hombro

nosocomīum -iī, n (gr. νοσοκομεῖον) bolnica, bolnišnica: Cod. I.; pri Hier. pisano grško.

noster -tra -trum, pron. possessivum (iz nōs in komp. pripono -tero-; prim. gr. ἡμέ-τερο-ς)

1. naš, (kadar se nanaša na subj. istega stavka) svoj (naspr. vester); največkrat subjektno: nostra aetas Pl., nostra omnis lis est Pl., n. vita Ter., socer noster Ter., nostra consilia Ci., in aedibus nostris Ci., n. homines Ci. naši rojaki, patrum nostrorum aetas Ci., patrum nostrorum memoriā C., provincia nostra C., imperatores nostri N., pleraque nostris moribus sunt decora N., arbores n. V., urbs n., legati n. L.; redkeje objektno: amor noster Ci. ep. ljubezen do nas, proelia n. V. z menoj (prim. opombo spodaj); objektno razmerje se večinoma izraža z gen. nostrī (gl. nōs): nostri memor, immemor Ci.; poseb. = naš prijatelj, naš pristaš, član (privrženec) naše stranke, hiše, rodbine: Furius noster Ci. ep. naš prijatelj; šalj.: minume istuc faciet noster Daemones Pl. naš prijatelj Dajmon = jaz. Pogosto subst.
a) noster -trī, m naš = naš prijatelj, naš pristaš, naš privrženec, naš somišljenik, naš sorodnik, (naš) domačin: nam illic noster est fortasse circiter triennium Pl., quin noster siem Pl. domačin, hic noster, quem principem ponimus Ci. ta naš govornik (o katerem ravno govorimo), contra omnia disputatur a nostris Ci. (sc. od akademskih filozofov, katerih privrženec sem), quisquis es, noster eris V. naš prijatelj; toda: noster esto Pl. dobrodošel; v nagovoru: o Syre noster! Ter. o moj ljubi (dragi) Sir! Noster šalj. = ego: per totum tempus subiectior in diem et horam invidiae noster H. naš (Horacij) = jaz. V pl. nostrī -ōrum, m naši, naši ljudje, naši vojaki, naši rojaki, domačini ipd.: nos nostri an alieni simus Pl. domačini, bonus est, noster est Ter., impedimentis castrisque nostri potiti sunt C., tragulas subiciebant nostrosque vulnerabant C.
b) nostra -ōrum, n tisto, kar je naše, naše imetje, naše premoženje: nos nostraque omnia L.; pri poznih piscih = naša dežela (naspr. peregrina): speculatorem mittere ad nostra Amm., nostra multo cruore foedare Amm., in suis … in nostris relinquere Amm.; tudi: nostra (nam. nobiscum) sentire Amm.

2. nam ustrezajoč, nam ugoden, nam naklonjen: numquam nostris locis laboravimus L., reliqua vero multitudo, quae quidem est civium, tota nostra est Ci., noster Mars V. nam naklonjena bojna sreča, haud numine nostro V. neugodno, dexter deus horaque nostra est Sil.

Opomba: Kakor je nos (pl. maiestatis) pogosto = ego, tako je tudi noster pogosto = meus: nostra (sc. Tullia) tibi gratias agit Ci. ep. — Skrč. gen. pl. nostrûm: avorti praedam ab hostibus nostrûm salute sociûm Pl. — Abl. sg. f. okrepljen s -pte (gl. pte): nostrāpte culpā facimus Ter.

noša samostalnik
1. (oblačilo) ▸ viselet, ruhaviseletPisane finske noše so v navadi na tradicionalnimi festivalih ali na porokah. ▸ A színes finn viseletek gyakoriak a hagyományos fesztiválokon vagy esküvőkön.
Povezane iztočnice: narodna noša

2. (o nošenju) ▸ viselés
Pri noši vedno večjega pokrivala si pomagajo tudi z nekakšnimi majhnimi bambusovimi stožci, na katere pripenjajo vso to okrasje. ▸ Az egyre nagyobb méretű fejfedő viselésének megkönnyítésére kis bambuszkúpokat is használnak, amelyekre a díszeket rögzítik.

nota ženski spol znamenje; opomba, zaznamek, beležka; nota; račun; red, ocena; kratek spis; graja, očitek; sramota, sramotni madež; dober glas, sloves; ton

nota circular okrožnica
nota (diplomática) diplomatska nota
nota de pedido naročilnica
nota de pie opazka pod črto
nota de precios cenik
escritor de nota (pri)znan pisatelj
de mucha nota zelo slaven, slovit
tomar buena nota ustrezno si zabeležiti, na znanje vzeti
cuaderno de notas beležnica
traer malas notas prinesti slabo spričevalo (iz šole)

noter [ó] proč od govorečega: hinein, h govorečemu: herein; nach drinnen; in … hinen/herein
tja noter dorthinein
(črpati hineinpumpen, hoteti hereinwollen, hineinwollen, iti hereingehen, hineingehen, morati hineinmüssen, hereinsollen, hereinmüssen, hineinsollen, nesti hineintragen, peljati hineinfahren, hereinfahren, hineinführen, hereinführen, položiti hereinlegen, hineinlegen, poriniti hineinstoßen, hereinschieben, hineinschieben, postaviti hereinstellen, hineinstellen, spraviti hineinbekommen, hereinbekommen …)
pri enem ušesu noter, pri drugem ven zum einen Ohr hinein, zum anderen wieder raus

nóter adv. (per il moto a luogo) ➞ notri

1. (izraža premikanje, usmerjenost v zaprt prostor) dentro:
gledati, stopiti, vabiti noter guardare, entrare, chiamare dentro
trebuh noter, prsi ven pancia in dentro, petto in fuori
šli smo že noter v zimo l'inverno è alle porte
pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven da un orecchio gli va dentro, dall'altro fuori
pren. zamujeno notri prinesti recuperare i ritardi
pog. noter pride manj, kot je stroškov le entrate sono minori delle uscite
pog. spraviti koga noter mandare qcn. in gattabuia
noter! avanti!

2.
noter do (prav, čisto) fino a, fin dentro a

nōtitia -ae, f (nōtus)

I. pass. poznanost, poznanstvo: hi propter notitiam sunt intromissi N. ker so bili znanci, kot znanci, (sc. mea fortuna) plus notitiae, quam fuit ante, dedit O. me je naredila bolj znanega, kot sem bil prej; occ. dober glas, slava, sloves: virtus notitiam serae posteritatis habet O. slovi pri poznem potomstvu, notitiam consequi Vitr. proslaviti se, si quid in nobis notitiae ac nominis est T. če sem kaj znan in imenovan, notitiā apud populum Romanum non carere T. —

II. act.

1. poznanstvo s kom: haec inter nos nuper notitia admodumst Ter., n. nova mulieris Ci., notitiam primosque (sc. amoris) gradus vicinia fecit O., cum magna meorum notitiam pars est infitiata mei O.; evfem.: intra annum vero vicesimum feminae notitiam habuisse in turpissimis habent rebus C. spečati se z žensko.

2. znanje, poznavanje, vedenje: Cels., Suet., Amm. idr., quanta notitia antiquitatis … ! Ci., valetudo sustentatur notitiā sui corporis Ci., n. clarorum virorum N. pozna(va)nje zgodovine slavnih mož, hominum, rerum C., notitiam praebere Lucr., n. veri et falsi Lucr., exemplare dare et vestigia notitiaï (= notitiae) Lucr., tibi notitiam mora temporis eripit horum O., n. peccati Sen. ph., temporum, locorum habere notitiam Q. čase, kraje poznati, alicui in notitiam venire Plin. priti komu na znanje, in notitiam hominum venire Sen. rh. razglasiti (razvedeti) se, postati znan, in notitiam populi pervenire L. zasloveti med ljudstvom, tradere aliquid notitiae hominum Plin. dati kaj na splošno znanje, dati kaj ljudem vedeti, perferre in notitiam alicuius Plin. iun. dati komu na znanje, dati komu vedeti, obvestiti koga.

3. predstava, pojem, (po)misel: nullum est animal praeter hominem, quod habeat notitiam aliquam dei Ci. ki bi imelo kak pojem (kako predstavo) o bogu, notitiam aperire Ci. pojem pojasniti (pojasnjevati), notitias rerum imprimere Ci. splošne pojme.

4. vest, obvestilo, prikaz: pozni Icti., Cod. I.

Notium -iī, n (Νότιον) Nótion (Nótij), pristaniško mesto in rt pri Kolofonu v Joniji: L., Plin.

notranji glas stalna zveza
(intuicija) ▸ belső hang
Pri odločitvah poslušajte svoj notranji glas in ne nasvetov drugih. ▸ Döntéshozatalkor a belső hangjára hallgasson, ne mások tanácsára.

nòvac nóvca m, mn. nȏvci nȍvācā denar: sitan novac drobiž; gubitak u -u izguba pri denarju, v denarju; imati -a kao pljeve imeti veliko denarja; ne biti pri -u; ni za koje -e neću prodati za noben denar ne prodam; gotov novac gotovina

novantina f

1. devetdeseterica

2. devetdeset let:
essere sulla novantina biti pri devetdesetih

nóvec (kovanec) coin, coinage; hard money, hard cash

bakren nóvec copper
ponarejen nóvec bad (ali counterfeit) coin
glavna, sprednja stran nóvca head (of a coin), (pri žrebanju) heads
zadnja stran nóvca reverse (of a coin), (pri žrebanju) tails
kovnica nóvcev mint
metati nóvec (v zrak) za kaj to toss up for something, to toss for it
metanje nóva v zrak toss-up
vreči nóvec v zrak (pri stavi, žrebanju) to toss (ali spin) a coin

novedad ženski spol novost, sprememba; novica, dogodek, pozornost

artículos de novedad modni artikli
¡sin novedad! hvala za vprašanje! (odgovor na: ¿cómo sigue V.¿)
me causa novedad sem čisto začuden (nad tem), čudim se (temu)
no hay novedad vse je pri starem
el paciente sigue sin novedad bolnik ne kaže poslabšanja
llegar sin novedad dospeti čil in zdrav
novedades pl novosti, modno blago, modni artikli

novembra prislov
(v mesecu novembru) ▸ novemberbenPri FBI pravijo, da je večina serijskih morilcev rojenih novembra. ▸ Az FBI-nál azt mondják, a sorozatgyilkosok többsége novemberben született.
V stranki se pripravljajo na volilni kongres, ki bo potekal novembra. ▸ A párton belül a novemberben zajló választási kongresszusra készülnek.

noven-diālis (novem-diālis) -e (novem in diēs)

1. devetdneven = devet dni trajajoč: novendiales feriae Ci. ep., Fest. devetdnevni praznik, ki so ga obhajali s spravnimi daritvami ob izredno zloveščih znamenjih (poseb. kadar je iz nebes deževalo kamenje) = novemdiale sacrificium L. ali novemdiale sacrum L. = subst. novemdiāle -is, n (sc. sacrum) L.

2. devetega dne se vršeč, deveti dan potekajoč, poseb. o pogrebnih svečanostih, daritvah, pojedinah (pri starih Rimljanih je mrlič sedem dni ležal v hiši, osmi dan so ga sežgali, devetega dne pa pokopali): Aug., Porph., novendiales pulveres H. devetega dne (po smrti) pokopan, torej pravkar pokopan, še topli pepel mrliča, novendialis cena T. pogrebščina deveti dan po smrti (po naše „sedmina“), ludi novendiales Serv.; preg.: exstincto populo etiam novendialis (morda cena) tarde venit Ps.-Q. (o človeku, ki pride prepozno na pomoč).

Novēsium (Novaesium) -iī, n Novésij, trdnjava Ubijcev ob Renu (zdaj Neuss pri Düsseldorfu): T., Amm.

novinarski pridevnik
(o novinarjih) ▸ újságírói, sajtóNa novinarska vprašanja ni želel odgovarjati, skrival se je tudi pred fotografi. ▸ Az újságírói kérdésekre nem akart válaszolni, és a fényképészek elől is bujkált.Med avtorji je več znanih slovenskih novinarskih peres. ▸ Néhány cikk több ismert szlovén újságíró tollából származik.Kmalu po dirki je Britanec stopil pred novinarske mikrofone, pri čemer ni mogel skriti svojega razočaranja. ▸ A brit a verseny után rövidesen az újságírók mikrofonja elé lépett: nem tudta leplezni csalódottságát.
Sopomenke: časnikarski
Povezane iztočnice: novinarska konferenca, novinarska tribuna

Noviodūnum -ī, n Noviodún, kelt. mestno ime,

1. mesto Svesionov ob Ezni (Aisne), pozneje Augusta Suessionum (zdaj Soissons): C.

2. mesto Biturigov Kubov (zdaj Nouan pri Orleanu): C.

3. mesto Hedučanov (zdaj Nevers): C.

novus (stlat. novos) 3 (iz indoev. *neu̯o- nov; prim. skr. náva = gr. νέος [iz *νέƑος] = sl. nov = hr. nȍv = lit. naũjas [starolit. navas] = got. niujis = stvnem. niuwi = nem. neu = ang. new, lat. novāre = gr. νεᾶν, lat. novitās = gr. νεότης, gr. νεᾱνίας, νεᾱνίσκος mladenič, νεᾱνίκος mlad(eniški), νεᾶνις deklica)

I. v poz.

1. nov (= ki ga, česar prej ni bilo, naspr. antiquus, priscus, vetus), svež, mlad, presen: aedes Pl., frumentum Ci. takoj po žetvi, fruges V., frons V., H., O. sveža, zelena veja (mladika), pabula, herbae O., lac V. presno mleko, sanguis V. vedno na novo privrevajoča, anguis, serpens V. ki se je olevila, consilia V., L., mos Ci., mores Plin. neolikana, ritus, spes, verba H., vitia (naspr. antiquitus tradita) Sen. ph., ius Aur., urbem novam condere V., murus, navis L., monumenta Suet., aestas S. fr., V. mlado poletje, predpoletje, aestas anni nova Gell., vere novo V., Cu. v prvi pomladi, prvo pomlad, cum novo sole V. ko začenja sonce pripekati, v začetku poletja, n. luna Varr., Ci. ep., C., H. mlada luna, mlaj, novus incipit annus O. novo leto; toda: quodcumque mihi donum novus educat annus Tib. novo sadje prinašajoče leto, annus n. Sen. ph. (Apocol.) prvo leto vladanja, aetas O. živa (čila) mladost, nova nupta Ter., O. novoporočenka, mladoporočenka, nevesta, novŏs maritus Ter. ženin, novus maritus et nova nupta, novus maritus cum nova nupta, nova nupta et novus maritus Pl., Varr. ženin in nevesta, nevesta in ženin, nova nuptula Varr. ap. Non. nevestica, civibus veteribus sua restituit, novis bello vacuefactas possessiones divisit N., n. senatus L., n. consules L., Suet., milites novi ali novi milites S., L., Suet. vojaki, ki še niso služili (naspr. veterani), vojaški novinci, novaki, novi dilectus N., novus exercitus veteri iungitur S., proles n. H., possessor villae novus Suet., collegium Suet. na novo urejena, novum genus obsidum Suet., novi rhetores (naspr. veteres oratores) T.; pogosto v zvezi novus et recens mlad in nov (pri tem je novus 3 = ki se je zgodil pred nedavnim, recens pa = ki je šele pred kratkim prešel v navado): O., Plin., exempla nova et recentia T. ki so še v živem spominu (naspr. exempla remota et obliterata), tudi (asindet.): res recens nova Ci. ep. novina, ki mu je nedavno pripadla. — Od tod subst. novum -ī, n novo, novost, novica, novina, novota: affarre aliquid novi Kom., num quidnam novi? Ci., si quid habes novi, iam iam diu nihil novi ad nos afferebatur, auditur nihil novi, nihil novi erat in epistula Ci. ep., nova peregrinaque omnia priscis ac patriis praeferre L., id novum contuens N. nov dogodek, multa in re militari nova attulit N. uvedel je mnoge novosti, vetera novis et quieta turbidis antehabeo T.

2. nov = doslej neznan, nepričakovan, izreden, nenavaden, neobičajen, neslišan, čud(ež)en: flagitium Ter., novum crimen … et ante hunc diem non auditum Ci., novum dicendi genus Ci., res N., consilium N. osupljiv, ars N. na novo iznajdena, novā re perterreri N., nova belli ratio C., furor, pavor, prodigium, crimina V., magistratus L., nova erumpit acies inaudita ante id tempus invisitataque L., factum, navis (Argo), fluctus, semina O., somnia Tib., Sil., libertas, periclum Sil., vectigalia nova atque inaudita Suet., novum benevolentiae genus Aur. epit.; s sup. na -u: novum auditu Val. Max.

3. neizkušen, neizurjen, neizveden, neverziran v čem, neseznanjen s čim, nevešč, nevajen česa: equus Ci. nedresiran, rudis ad partus et nova miles eram O. novinka, ferre novae nares taurorum terga recusant O. tega vonja nevajen nos; z dat.: delictis hostium novus (= ignarus delictorum ab hostibus ante commissorum) T., novus dolori Sil.; z inf.: nova ferre iugum cervix Sil.

4. nov = drugi: Hannibal Ci., Camillus L., Decius H., novus Liber pater Vell., quis novus hic nostris successit sedibus hospes … ? V., (sc. coluber) positis novus exuviis V. ki se je olevil. — Pomni:
a) homo novus ali novus homo: Vell., Auct. b. Afr., tudi subst. novus -ī, m plemiški novinec, novinec v časti, novi povzdignjenec, nov plemič, jar gospod (tj. človek iz neplemenite rodovine, ki se je prvi dokopal do kurulskih časti): me … primum hominem novum consulem fecistis Ci., Catoni, homini ignoto et novo Ci., in Q. Pompeio, novo homine Ci., nobilitas desinat queri populum Romanum hominibus novis industriis lubenter honores mandare semperque mandasse Ci., comparate nunc, Quirites, cum illorum (sc. nobilium) superbia me hominem novum S., novus nemo S., plebes … novos extollebat S., ea tempestate in exercitu nostro fuere complures novi et nobiles S., annus hic erat insignis novi hominis consulatu L., nec finem ante belli habituros, quam consulem vere plebeium, id est hominem novum, fecissent L., patefactus ad consulatum ac triumphos locus novis hominibus videbatur L.
b) res nova novica, novota, novost, pogosteje v pl. res novae novice, novote, novosti: nova res nuntiatur statim consuli Ci., nullā re novā adlatā Ci., investigatio rerum novarum Ci., multas res novas in edictum addidit N.; occ. v pl. novotarije, novotarjenje, državne (politične, ustavne) spremembe, državni (politični, ustavni) prevrat, prekucíja: Suet., Iust., quis tam novarum rerum … cupidus … ? Ci., C. Servilius Ahala Sp. Maelium novis rebus studentem manu sua occidit Ci., cuncta plebes novarum rerum studio Catilinae incepta probabat S., gaudere novis rebus videtur, cui veteres obsunt Lucr., rerum novarum auctores, res novas moliri Vell.; dvoumno: qui res novas quaerit Ci. ep. = novotarjenja in zaklade.
c) tabernae novae, tudi subst. Novae -ārum, f (sc. tabernae) nove menjalnice (na severni strani foruma po požaru l. 210 na novo zgrajene; Veterēs -um, f (sc. tabernae), ki jih požar ni poškodoval, so bile na južni strani foruma): septem tabernae, quae postea quinque, et argentariae, quae nunc novae appellantur, arsere L., sub Novis Ci.
d) tabulae novae ali novae tabulae nove dolžniške knjige = izbris ali znižanje dolgov, ki ga odredi in izvede država: meo beneficio tabulae novae proferentur Ci., duas (sc. leges) promulgavit: unam … aliam tabularum novarum C., ad timorem novarum tabellarum tollendum minuendumque C., Catilina polliceri tabulas novas S., rogationem promulgavit … de tabulis novis L.
e) Nova (nova) via Nova (nova) cesta, ki je vodila od Palatina do Velabra: Varr., Fest., in novam viam versus L. —

II. superl. novissimus 3 (komp. novior se klas. lat. izogiba)

1. časovno najnovejši, najmlajši, zadnji: auxilia, facta Ci. ep., novissimo tempore N., n. proelium C., n. mandata V., verba V., O., n. hora, lux, nox vitae O., luna Plin., valetudo Plin. iun., n. consulatus, liber, n. clausula, fabula, oppugnatio, n. testamentum, n. menses Suet., in senatu novissimus consularium sententiam dixit Suet. zadnji.

2. krajevno skrajen, skrajnji, poslednji, zadnji: qui ne in novissimis quidem erat histrionibus, ad primos pervenit comoedos Ci. med zadnjimi, najnižjimi, n. agmen C. zadnja četa, (četa) zaščitnica, zaledje, zadnje vrste, „zaplečje“, n. acies L. zadnja bojna vrsta, zaledje, „zaplečje“, n. cauda ali n. crura O. zadnji del, konec repa, goleni, terrarum pars paene novissima O., n. mare T.; subst. novissimī -ōrum, m zadnja četa (straža), zadnja bojna vrsta, zadnji del bojne vrste, zaščitnica, zaledje, „zaplečje“: Auct. b. Alx., hi novissimos adorti C.

3. metaf. skrajen = največji, najvišji, najhujši: casus T., unde, quamquam adversus sontes et novissima exempla meritos, miseratio oriebatur T. najhujše kazni; subst. n. pl.: Caesar … a summa spe novissima exspectabat T. najhujše. Od tod adv.

I. v poz.

1. novē nenavadno, neobičajno, izredno, izjemno, na nov (nenavaden, neobičajen) način: Pl., Corn., Sen. rh., Ap., Gell. V enakih pomenih

2. noviter: Fulg., Char., P. F. —

II. v superl. novissimē

1. časovno zadnjič, pred kratkim, nedavno, v najnovejšem (zadnjem) času: Plancus in Ci. ep., Q., Plin. iun., novissume memoriā nostrā … argentum aere solutum est S., saepe … novissime Brutus in Ci. ep.

2. (o vrstnem redu) nazadnje, slednjič, končno, naposled (zlasti pri naštevanju): Cels., Q., Plin. iun., Suet., novissime … suorum invocat fidem atque auxilium Hirt., n. rupto iacuit corpore Ph., primum … deinde … novissime Plancus in Ci. ep., Sen. ph., primum … posthaec … novissime Sen. ph.